Med strokovnjaki z različnih področij bi težko našli takšnega, ki nove razmejitve dela centrov za socialno delo in sodišč v zvezi z ukrepi, povezanimi z otroki, ne bi pozdravljal. »Centri za socialno delo se bodo končno lahko posvetili svoji prvotni vlogi, to je svetovanje in pomoč ljudem v stiski,« je zadovoljna dr. Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo.
Tudi višji sodnik mag. Matej Čujovič je osebno (in ne v imenu sodišča) večkrat opozoril na trenutno neustrezno trojno vlogo centrov (svetovanje, predlaganje in odločanje), ki jo težko opravljajo, saj jih lahko privede v »shizofren položaj«. »V rednih sodnih postopkih se bodo lahko centri, če se bo predlog uveljavil v takšni obliki, osredotočili na svojo svetovalno vlogo, temeljiteje pa bodo lahko izpolnjevali predlagalno vlogo, ko bodo svoje predloge in rešitve v največjo korist otrok predajali sodišču v odločanje. Na sodiščih so tudi človekove pravice vseh udeležencev v postopku ustrezno zakonsko varovane. Vsi, ki so stranke v postopku, imajo enake pravice, tudi pravico do pritožbe ali do zagovornika.«
Kljub vsemu sprva vse ne bo šlo kot po maslu, opozarja Leskoškova. »Da se bo oblikovala sodna praksa, bo potrebnega kar nekaj časa, vmes pa vsi z odločitvami sodišč morda ne bodo zadovoljni.« Ob tem navaja primere iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja, ko se je oblikovala sodna praksa na področju spolnih zlorab in nasilja. »Kar nekaj storilcev je bilo le pogojno obsojenih ali celo oproščenih. Nekaj časa je trajalo, da je bilo tudi iz postopkov in odločitev sodišč razvidno, da primere razumejo kot del širšega problema. Bojim se, da sprva tudi odvzemov otrok ne bo toliko, kot bi jih moralo biti.
Razbremenitve tovrstnega odločanja centrov se veselijo tudi v nevladnih organizacijah. »Končno bodo imeli več časa za socialno delo, za kar so pravzaprav usposobljeni. Bolj se bodo lahko posvetili vsebini in ne toliko postopkom,« je zadovoljna Špela Veselič iz društva SOS telefon. V enem od društev so sicer na predloge zakonika zapisali zajeten sveženj pripomb. »Vsekakor pa smo za to, da se sprejmejo novi zakoni, saj je veljavna zakonodaja s področja družine močno zastarela. Ne glede na ideološke debate je treba priznati, da so družine dandanes raznolike,« meni Veseličeva. Nevladne organizacije še opozarjajo, da vsi otroci potrebujejo enako zaščito in pravno varstvo, pri čemer biološko starševstvo v tem smislu ni drugačno od socialnega.
Preveč nespametno v poroko
Nova pravila bodo po predlogu družinskega zakonika dobile tudi poroke in razveze, predlogi pa po pojasnilih ministrstva sledijo željam bodočih zakoncev in razvezancev. Ob tem Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo opaža nove trende in motive za tako pomembne življenjske odločitve. »Predvsem poroke so dandanes bolj nepremišljeno dejanje kot razveze. Povezane so tako s potrošništvom kot z nepremišljenim vstopom v tako skupnost, predvsem zaradi zaljubljenosti ali pa celo zaradi preveč dobesednega razumevanja simbolov, povezanih s poroko, kot so izmenjava prstanov, barva poročne obleke, izrečene besede pred matičarjem ali duhovnikom in podobno. Ko se razblini meglica obredja, se ljudje soočijo s tršo realnostjo, v kateri začnejo razumeti, da sam akt poroke ne pomeni nič, če se vsak dan posebej ne trudijo za to, da to skupnost obdržijo in jo zapolnijo z neko smiselno vsebino za vse, ki so v njej.« Razveza je v tem smislu po mnenju profesorice veliko bolj odgovorno in premišljeno dejanje.
Ali bodo nova pravila za poroke in ločitve v prihodnje vplivala na njihovo število, si nihče ne upa napovedati. Si pa na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za celotni družinski zakonik želijo, da bi ga v državnem zboru sprejeli najkasneje v prvi polovici prihodnjega leta. Veljati bo začel 15. dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa bi ga začeli 1. januarja 2019. Že leto prej pa se bodo začele uporabljati zgolj nekatere določbe, med katerimi je tudi vnaprej izražena volja staršev, kdo naj skrbi za otroka v primeru njihove smrti.
Ključne rešitve predloga družinskega zakonika.
