Zdravnike na primarni ravni najbolj obremenjuje administracija, je pokazala anketa zdravniške zbornice, na katero se je odzvalo 588 družinskih zdravnikov, pediatrov, ginekologov in zobozdravnikov. Če izvzamemo odgovore družinskih zdravnikov, vidimo, da ti na prvo mesto med težavami niso postavili administracije, ampak pomanjkanje časa za obravnavo pacienta. To je še posebej zanimivo, zato ker družinski zdravniki hkrati trdijo, da za administracijo porabijo veliko več časa kot drugi zdravniki in da se je prav njim količina administrativnega dela v desetih letih najbolj povečala.
Rezultati so razumljivi, saj naj bi imeli družinski zdravniki največ pacientov. Štiri petine naj bi jih obravnavalo med 40 in 80 bolnikov na dan, medtem ko je pediatrov s takimi obremenitvami približno 70 odstotkov, ginekologov 12 odstotkov, zobozdravnika pa nobenega. Družinski zdravniki naj bi tako pacientu v 6,5-urnem delovniku namenili povprečno najmanj časa, čeprav točnih podatkov zdravniška zbornica ni sporočila. Zapisali so samo, da družinski zdravniki pogosteje namenijo manj kot pet minut enemu pacientu, medtem ko so pri ostalih specialistih na primarni ravni obravnave nekaj minut daljše.
Isti podatki, različni rezultati
Družinski zdravniki imajo za fizično obravnavo pacienta na voljo povprečno 6,9 minute, je ugotovil predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič z analizo podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ob tem dodaja, da število zdravnikov narašča počasneje kot zahtevnost dela, ki se povečuje zaradi večjega števila starejših pacientov, razvoja medicine ter zaradi računalniške administracije.
Na ZZZS trdijo, da je povprečen čas obiska pri družinskem zdravniku 9,3 minute. Ob tem dodajajo, da je skoraj polovica »obiskov« administrativnih in kratkih (pet minutnih), kamor ZZZS prišteva tudi komunikacijo s pacienti, ki jo zdravnik opravi po telefonu ali po e-pošti. Če te odštejemo, ostane povprečno 13,8 minute za povprečen »ne kratek kurativen obisk«, pravijo na zavodu.
