Šabeder je spomnil, da so se na ministrstvu v zadnjem tednu aktivno lotili reševanja težav v primarnem zdravstvu. Tako se je prejšnji teden sestal z vodstvi zdravstvenih zavodov, kjer so razmere najbolj kritične, v ponedeljek s predstavniki sindikata Praktikum, danes pa je zasedala koordinacijska skupina, v kateri so poleg ministrstva zastopani tudi predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter obeh sindikatov. Po ministrovih besedah so danes opredelili prve ukrepe, ki nimajo finančnih posledic in jih je mogoče uveljaviti takoj, v drugi fazi pa bodo pripravili ukrepe, ki imajo finančne posledice. »Pripravili smo kar nekaj kratkoročnih ukrepov,« je dejal in med drugim izpostavil predlog za pripravo specializacij, ki so ga danes že pripravili in v popoldanskih urah oddali na zdravniško zbornico. Je pa to »ukrep, ki bo vplival na sam sistem čez nekaj let. Predvideno število specializantov v letošnjem letu je 49,« je pojasnil za TVS. Tudi naslednje leto napoveduje ugoden priliv specializantov, v letih 2023 in 2024 pa bo specializantov manj.
Kot je povedal za POP TV, je že podpisal tudi odredbo o možnosti uvoza zdravnikov iz držav, ki niso članice EU. Za letos omogoča prihod skupaj 90 zdravnikov, pri čemer so poleg že prej napovedanim potrebam zdravstvenih zavodov za 35 zdravnikov dodali še potrebe v primarnem zdravstvu.
ZZZS in ministrstvo bosta bo Šabedrovih besedah začela tudi postopek za oblikovanje predloga aneksa 1 k splošnemu dogovoru, nemudoma pa bo koordinacijska skupina začela priprave aneksa 2, ki pa bo imel za razliko od aneksa 1 finančne posledice. »Potrebno bo zagotoviti dodatne vire financiranja, tudi v to smer se delajo ukrepi,« je dodal. Ker so tukaj postopki nekoliko daljši, bo sprejetje aneksa 2 šele nekje v mesecu juniju oz. juliju je napovedal Šabeder. Aneks 2 se bo po ministrovih besedah financiral iz virov ZZZS. »Ocena zdravstvene zavarovalnice je, da bi se letos zaradi gospodarske rasti lahko v zavarovalnico nateklo nekoliko več denarja, ki bi ga seveda namenili za reševanje primarnega zdravstva,« je pojasnil za TVS.
Poleg zahtev družinskih zdravnikov pa je od danes aktualna tudi napoved zdravniškega sindikata Fides, da bodo vsi zdravniki in zobozdravniki od 1. junija delali dosledno po modri knjigi standardov in normativov. Kot je danes povedal predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, bo Fides tudi vztrajal pri »absolutni« izločitvi zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.
Osnova zahtev Fidesa je stavkovni sporazum, podpisan s prejšnjo vlado, ki opredeljuje pravice iz modre knjige o standardih in normativih in zmanjševanje glavarinskih količnikov skozi leta. Šabeder je ob tem za POP TV izpostavil, da podpisu sporazuma niso sledili ukrepi. »Zmanjšanje obremenitve zdravnikov pomeni, da moramo imeti za isto ali večje število bolnikov več zdravnikov, da bomo lahko oskrbeli vse bolnike. In ker se teh ukrepov ni v zadnjih letih sistemsko reševalo, smo zdaj na točki, ko bo treba dogovoriti nove robne pogoje v zvezi s tem sporazumom,« je pojasnil minister. Napovedal je, da bodo predvidoma še ta teden začeli pogovore tudi s sindikatom Fides, ko bo priložnost tudi, da se pogovorijo o njihovi zahtevi po izstopu iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.
