Sinočnja sklepna slovesnost Tedna slovenske drame, na katerem se je v skoraj dveh tednih zvrstilo več kot dvajset dogodkov, je minila v znamenju razglasitve festivalskih nagrajencev. Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev je žirija v sestavi Nika Arhar, Rok Bozovičar in Andriej Moskwin namenila predstavi še ni naslova, deset ur trajajoči gledališki epopeji v režiji Tomija Janežiča, ki je nastala v Slovenskem mladinskem gledališču na podlagi besedila Simone Semenič ter na vajah proizvedenega gradiva.

»Predstava še ni naslova je neponovljivo gledališko doživetje, ki v svojem utripajočem telesu pogumno in intenzivno združi ne le presunljiv in kolektivno povezan igralski organizem, temveč terja tudi pripaden gledalski vložek. Oblikuje upajočo skupnost, izvzeto iz vsakodnevne časovnosti, združeno v skupni posvetitvi dneva gledališki fantaziji,« so med drugim zapisali člani žirije. Predstava sicer ohlapno tematizira (in pri tem temeljito razplasti) motiv mitskega zapeljivca Don Juana; prejela je tudi nagrado občinstva, ki ji je namenilo najvišjo oceno izmed vseh na festivalu odigranih uprizoritev.

Izziv za uprizarjanje

Grumovo nagrado za najboljše novo dramsko besedilo je za družinsko dramo Tih vdih (nastala je po naročilu Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je bila konec lanskega novembra v avtorjevi režiji tudi krstno uprizorjena) prejel Nejc Gazvoda. Drama o povsem običajni slovenski družini je umeščena v podeželsko predmestno okolje, dogajanje v njej pa je strnjeno v dan, ko se ob obletnici očetove smrti – in tik pred odhodom najmlajše hčerke na študij v Ljubljano – zbere vsa družina, pri čemer se razkrijejo razpoke v njihovih medsebojnih odnosih.

»Na prvi pogled gostobesedna komunikacija /.../ temelji na premolkih; tišina med replikami razkriva naraščajoče strahove, nemoč spoprijemanja z novimi družbenimi razmerami, frustracijo osebnih odnosov, klavstrofobičnost bližine,« je o nagrajenem besedilu med drugim zapisala žirija, ki so jo sestavljali Vilma Štritof (kot predsednica), Klavdija Zupan, Mateja Pezdirc Bartol, Igor Žunkovič in Tomaž Gubenšek. »Drama ponuja dramaturške in režijske izzive – fizično odsotna sta namreč dva ključna družinska akterja, umrli oče Marjan in odsotni vnuk Tijan – kot tudi zadostitev igralskim ambicijam.«

Počastili Darjo Dominkuš

Ista žirija je podelila tudi nagrado za mladega dramatika oziroma dramatičarko – med dvanajstimi prispelimi besedili se je odločila za dramo Iskalci zlata, ki jo je napisala Ana Obreza in ki, kot so zapisali, »v svoji eklektičnosti, zgoščenosti prizorov, širokem naboru motivov, preskokih, nepričakovanih povezavah, v privzdignjenem, na trenutke deklamacijskem jeziku v ozadju skriva natančno strukturo«, sicer pa »vznemiri ne samo tematsko, temveč tudi kot igra pomenov, parafraz in asociacij« ter odpira številne možnosti uprizoritve.

Grün-Filipičevo priznanje za dramaturške dosežke v zadnjih dveh letih pa je omenjena žirija podelila dramaturginji, publicistki ter prevajalki Darji Dominkuš, sicer zaposleni v ljubljanski Drami. V obrazložitvi so med drugim zapisali: »Dramaturško delo Darje Dominkuš je utemeljeno v široki izobrazbi, študioznem pristopu, v poglobljeni analizi in razčlembi dramskih besedil, v natančnem razbiranju strukture drame in specifik dramske pisave avtorja ter v poglobljeni analizi dramskih likov in odnosov med njimi. /.../ Skladno z izhodišči sodobne dramaturgije razume uprizoritev kot lok napetosti med besedilom in drugimi gledališkimi izraznimi elementi.« Vse to pa se po mnenju žirije odraža tudi v osmih predstavah, pri katerih je v Drami sodelovala v zadnjih dveh letih, med njimi so bile na primer Merlin ali Pusta dežela, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, Zid, jezero, Sveti mož, Prekleti kadilci in druge.