Hrvaško prvostopenjsko sodišče je leta 2003 zavrnilo tožbo v primeru, v katerem Zaba poleg milijonskega zneska v švedskih kronah terja 106.000 norveških kron in 627.000 danskih kron, a je drugostopenjsko sodišče po 15 letih od prvostopenjske odločitve ugodilo revizijskemu postopku in lani vrnilo postopek na prvo stopnjo.
Spor zadeva devizne vloge varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, te pa so jih nato poplačale, od LB in NLB pa terjajo ta denar nazaj.
Sodnica Brankica Bobšić je danes preložila obravnavo na 14. junij, potem ko sta strani v postopku zahtevali dodaten čas za preučitev dopolnil k predmetu. Vse strani je pozvala, naj postopka ne zavlačujejo več.
Med drugim so odvetniki slovenskih strank zahtevali prekinitev postopka na podlagi slovensko-hrvaškega memoranduma o soglasju za urejanje spora o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev LB. Memorandum sta marca 2013 na Mokricah podpisala takratna predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Janez Janša in Zoran Milanović.
Slovenija vztraja, da Hrvaška s svojim ravnanjem krši memorandum iz Mokric. Prizadeva si za prekinitev vseh postopkov in iskanje rešitve za prenesene devizne vloge na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva v prilogi C.
Medtem pa v hrvaški pravosodni praksi obstaja odločitev, da memorandum o soglasju z Mokric ni mednarodna pogodba. Mednarodnega statusa memoranduma ne priznava niti hrvaška vlada.
Zaba in PBZ skupno vložili 27 tožb
Zaba in Privredna banka Zageb (PBZ) sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na 25 hrvaških bank. Po slovenskih virih naj bi približno 76.000 hrvaških državljanov svoje devizne prihranke preneslo na hrvaške banke, največ denarja pa sta izplačali PBZ in Zaba. V preteklih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih.
Naslednja obravnava na zagrebškem sodišču je napovedana za 14. junij, le dva dni po tem, ko bo pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Če bo sodišče ugotovilo, da je tožba dopustna, bo v nadaljevanju odločalo o kršitvah Evropske konvencije o človekovih pravicah, nastalih LB v sodnih postopkih pred hrvaškimi sodišči.
