Žalostno stanje hrvaško-slovenskih odnosov slikovito ponazarja odločitev odhajajoče vlade slovenskega premierja Mira Cerarja o zapiranju slovenskega trga dela za hrvaške državljane za dodatni dve leti, na svoji spletni strani piše časnik.

Tožba je rezultat neuspešne slovenske politike v arbitražnem sporu

Dodaja, da vlada v Ljubljani nima poguma sprejeti odločitve, ki bi nedvomno koristila slovenskem gospodarstvu, ker bi takšno odločitev v slovenski javnosti dojeli kot ugodnost za Hrvaško. Takšnih odločitev, ki bi jih lahko dojeli kot ugodne za drugo stran, hrvaško ali slovensko, v Ljubljani in Zagrebu niso sprejeli že dolgo, tudi za ceno lastne škode, poudarja.

Med takšnimi odločitvami navaja tožbo proti Hrvaški zaradi zavračanja arbitražne odločbe o meji. Tožba je rezultat neuspešne slovenske politike v arbitražnem sporu, meni časnik, ki dodaja, da je Slovenija v tem primeru izgubila tudi pričakovano podporo Bruslja. Brez podpore Evropske komisije je glede na dosedanje podobne spore tožba na Sodišču EU v Luksemburgu obsojena na neuspeh, dodaja.

Ocenjuje, da se je Ljubljana odločila za tvegano potezo ter je obenem zavrnila možnost dvostranske politične rešitve, ki je po mnenju Zagreba edina možna. Namesto »dedramatizacije« arbitražnega spora bo prišlo do nadaljevanje zaostrovanja odnosov, ker bo slovensko vztrajanje na pravosodni rešitvi onemogočalo rešitev na dvostranski ravni.

Tožbo je treba gledali v notranjepolitičnem kontekstu tako kot na še en velik problem, ki visi nad hrvaško-slovenskimi odnosi in ki morda bolj grozi kot arbitražni spor, nadaljuje. Gre za postopke na hrvaških sodiščih proti LB in NLB glede prenesenih deviznih vlog, potem ko je NLB izplačal eno od pravnomočnih sodb v prid Hrvaški.

Prepoved bi Slovenijo lahko pripeljala v spopad z Evropsko centralno banko

Cerarjeva vlada v odhodu razmišlja o spremembah protislovnega ustavnega zakona iz leta 1994, na podlagi katerega je Slovenija na NLB prenesla premoženje LB, medtem ko so terjatve ostale v LB. S spremembami ustavnega zakona naj bi prepovedali izplačila hrvaškim bankam, ker v Sloveniji menijo, da gre za nezakonite pravosodne postopke.

Prepoved bi Slovenijo lahko pripeljala v spopad z Evropsko centralno banko, meni časnik, za Hrvaško pa je bolj pomembno, da so v primeru izvršbe nad premoženjem NLB na Hrvaškem predvideni povračilni ukrepi nad premoženjem podjetij v večinski lasti hrvaške države ter ukrepi proti italijanskima bankama UniCredit in Intese Saopaolo, ki sta lastnici Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb, dodaja.

Vprašanje je, ali bo Slovenija v tem primeru uspela ignorirati pravnomočne pravosodne odločitve, kar je glede na to, da je osrednja zamera Slovenije Hrvaški ravno obtožba, da Hrvaška v primeru arbitraže ne spoštuje odločitve sodišča, cinično, sklene časnik.