V njem je po navedbah virov v Ljubljani izpostavila, da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in razpisu ustne obravnave. Dodatno je pojasnila, da se kršitve na Hrvaškem nadaljujejo.
Slovenija je meddržavno tožbo na ESČP proti Hrvaški zaradi kršitve pravic LB pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij vložila 15. septembra 2016. Po tem sta državi vložili po dve pisni vlogi, Slovenija tudi odgovor na hrvaška stališča.
Sedemčlanski senat sodišča je nato decembra lani primer odstopil velikemu 17-članskemu senatu. V ESČP so takrat pojasnili, da se to zgodi samo izjemoma, ko zadeva načenja pomembno vprašanje v zvezi z razlago konvencije ali njenih protokolov ali pa bi rešitev vprašanja lahko privedla do protislovja s predhodno izrečeno sodbo sodišča.
Veliki senat je nato stranki januarja letos obvestil, da so bile njune dosedanje vloge dovolj celovite, če želita, pa lahko predložita nadaljnja pisna stališča do 18. februarja. Slovenija je danes to storila, ni pa znano, ali je to storila tudi že Hrvaška.
Veliki senat bo odločil tako o dopustnosti meddržavne tožbe kot o njeni vsebinski utemeljenosti. O dopustnosti bi po pričakovanjih v Ljubljani lahko odločil že letos, morda na ustni obravnavi, ki bi jo veliki senat morda lahko sklical že do poletja ali pa jeseni. Celoten postopek pa bi lahko trajal več let.
Od vložitve tožbe se je število primerov, v katerih je Slovenija zaznala neposredne kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah, povečalo s 26 na 48. Na Hrvaškem se namreč sodni postopki počasi zaključujejo in vsak primer, ki se pravnomočno konča, Slovenija vključi v svojo tožbo za podkrepitev argumentacije. Zahtevek za pravično zadoščenje znaša 429,5 milijona evrov.
Gre za sodne postopke na Hrvaškem, kjer so hrvaške oblasti na različne načine LB nezakonito preprečile, da bi izterjala svoje terjatve do hrvaških podjetij. Povprečen čas, ki so ga potrebovala hrvaška sodišča za sprejetje končne odločitve, je v večini primerov presegel 20 let.
Krediti LB ustvarjali pozitivne učinke na hrvaško gospodarstvo
Slovenija dokazuje, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim in arbitrarnim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje in s tem v več pogledih kršile evropski pravni red, ki izvira iz evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zavezuje tudi Hrvaško.
Slovenija Hrvaško toži zaradi kršitve več točk Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - kršitve pravice do pravičnega sojenja, vključno z načelom enakosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku. Toži jo tudi zaradi kršitve prvega protokola konvencije, ki zadeva varstvo lastnine.
Ob vložitvi tožbe leta 2016 so v Ljubljani spomnili, da je bila LB največja banka v nekdanji Jugoslaviji in da je njena podružnica v Zagrebu leta financirala hrvaška podjetja ter jim omogočila delovanje in razvoj. Krediti LB so tako ustvarjali pozitivne učinke na hrvaško gospodarstvo.
Ker dolžniki, hrvaška podjetja, po razpadu skupne države leta 1991 niso poravnali svojih zapadlih obveznosti do LB, ki so izhajale pretežno iz naslova posojil in garancij, odobrenih po letu 1980, sta LB in njena podružnica v Zagrebu med letoma 1991 in 1996 pričeli s postopki izterjave pred hrvaškimi sodišči, ki so se nanašali na milijonske zneske. V 25 letih je LB iz tega naslova uspela na hrvaških sodiščih iztožiti in izterjati zgolj 700.000 evrov, je ob vložitvi tožbe povedal takratni pravosodni minister Goran Klemenčič.
