Izraelski premier in vodja desne stranke Likud Benjamin Netanjahu je pred torkovimi parlamentarnimi volitvami obljubil, da bo, če bo zmagal, Izraelu priključil judovske naselbine na palestinskem Zahodnem bregu. Njegovo izjavo so si analitiki razlagali kot poskus, da v tesni predvolilni tekmi spelje čim več glasov konkurenčni modro-beli koaliciji treh strank na čelu z nekdanjim načelnikom izraelske vojske Bennyjem Gantzom, ki je politični novinec, in nekdanjim novinarjem in finančnim ministrom Yairjem Lapidom. Raziskave javnega mnenja so v petek, ki je bil zadnji dovoljeni dan za ankete, pokazale, da bi modro-bela koalicija dobila 30 sedežev v 120-članskem parlamentu, Netanjahujev Likud pa 26. Vendar so ankete tudi kazale, da bi Netanjahu laže prišel do vladne večine, ker bi se bolje odrezale njegove potencialne koalicijske partnerice s politične desnice.
Izraelski časnik Haartez je opozarjal, da je treba besede Netanjahuja vzeti s ščepcem dvoma, saj je prav aktualni premier v preteklosti trikrat blokiral poskuse, da si Izrael priključi judovske naselbine na Zahodnem bregu oziroma v Judeji in Samariji, kot temu ozemlju pravijo v Izraelu. Vendar izjave tokrat vendarle jemljejo bolj resno tudi zaradi Združenih držav in predsednika Donalda Trumpa, ki je že priznal Jeruzalem za izraelsko prestolnico in izraelsko suverenost nad sirsko Golansko planoto, zasedeno v vojni leta 1967, česar mednarodna skupnost ni nikoli priznala. Palestinci so napoved Netanjahuja, ki so ga v kampanji za peti mandat bremenile obtožbe o podkupovanju in korupciji, označili za več kot le predvolilne besede. »To niso samo izjave v vročici predvolilne kampanje. To je konec vsake možnosti za mir,« je dejala Hanan Ashrawi iz Palestinske osvobodilne organizacije, v Hamasu, ki nadzira Gazo, pa so obljubili oborožen upor. Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat je dejal, da bo Izrael »še naprej kršil mednarodno pravo, dokler mu bo mednarodna skupnost gledala skozi prste in ga nagrajevala«. Od tujih politikov se je sprva oglasil zunanji minister Turčije Mehmet Cavusoglu, rekoč, da gre za »neodgovorne izjave«.
Izrael je Zahodni breg zasedel med vojno leta 1967, podobno kot Gazo, Golansko planoto, vzhodni Jeruzalem in druga ozemlja. Odtlej se je na Zahodnem bregu naselilo več sto tisoč Judov, nekateri v strnjenih naselbinah, nekateri v razdrobljenih in Netanjahu je dejal, da bo Izraelu priključil vsa. Če bi to res storil, bi verjetno zadal zadnji udarec rešitvi dveh držav, torej izraelske in palestinske. Luč sveta naj bi kmalu ugledal tudi bližnjevzhodni mirovni načrt Trumpove administracije, ki ga pripravlja predsednikov zet Jared Kushner.
