To sredozemsko rastlino so baje prvi cenili Perzijci, ki so jo tudi poimenovali »sparega«, kar pomeni brst, poganjek. A za prve se imajo tudi Grki, njihovo ime za šparglje »asparagos« pa pomeni poln sokov. In res so šparglji sočni, zlasti vrtni, pri njihovih drobnih divjih sorodnikih pa še bolj kot sočnost pride do izraza njihova žlahtna aroma. Pred časom so šparglje udomačili in jih začeli gojiti ne le na panonskih ravnicah, ampak tudi v severnejših deželah, zlasti v Nemčiji. Na severu so med drugim razvili belo sorto, ki pa je bela le zato, ker raste v temi, obsuta z zemljo. Takim belim gojenim špargljem so nekoč pri nas po domače rekli beluhi oziroma beluši, a jih danes srečamo le še redko in pri nas niti niso priljubljeni. Šparglje lahko pripravimo na tisoč načinov: lahko jih popečemo na žaru (kuhati v vodi jih je škoda, saj s tem izgubijo večino okusa in koristnih sokov) in ponudimo kot prilogo ali vmešane v testenine, dobri so v solati ali rižoti … Kombiniramo jih lahko z drugo zelenjavo, mesom, ribami, tudi lososom. Nekateri s šparglji obogatijo domač kruh, pečejo špargljeve zavitke, celo torte in sladolede. Če k temu dodamo še dejstvo, da so šparglji neverjetno zdravi in na telo delujejo čistilno, ni ovire, da se ta kraljeva zelenjava, kakor ji pravijo, ne bi znašla na našem krožniku. Nemara z današnjim nekoliko zapletenejšim receptom.

Pečen piščanec z repki kozic in šparglji

1,5 kg očiščenega piščanca v kosu, morsko sol, sveže zmlet poper, 3 korenčke, steblo pora, steblo zelene, 3 stroke česna, 50 g masla. Za nadev še 150 g odtajanih in očiščenih repkov kozic, 300 g starih žemelj ali belega kruha, malo moke, 1,5 žlice oljčnega olja, 20 g drobno narezane šalotke ali čebule, 50 g na kocke narezanega pora, 50 g drobno naribanega korenčka, 2 jajci, 2 dl sladke smetane, šopek peteršilja, ščep timijana, muškatni orešček, morsko sol in sveže zmlet poper. Za prilogo še sveženj špargljev, oljčno olje in morsko sol.

Piščanca operemo in dobro osušimo s kuhinjskimi papirnatimi brisačami. Skrbno ga izkoščičimo in meso dobro natremo s soljo in poprom. Repke kozic oziroma gambere na hitro popečemo v ponvi, nato jih narežemo na poljubno velike kose. Žemlje oziroma kruh narežemo na kocke, ki jih rahlo pomokamo. Na olju rahlo popražimo šalotko oziroma čebulo, por in korenček ter vse skupaj stresemo h kruhu. Z mešalnikom ali ročno metlico zmešamo jajca, sladko smetano, sol in poper. Jajčno mešanico prelijemo po kruhu in pustimo stati nekaj časa, da se kruh prepoji, potem pa dodamo repke kozic, sesekljan peteršilj, timijan, muškatni orešček, sol in poper ter vse skupaj rahlo, a dobro premešamo. Če se nam zdi nadev premoker, dodamo še malo ostre moke ali pšeničnega zdroba. Izkoščičenemu piščancu na prsnem košu s prsti dvignemo kožo do vratu in do rebrnih kosti. Pazimo, da kože ne prebodemo oziroma da ne gremo s prsti do konca, ker bi nam potem nadev uhajal. Piščanca pod kožo nadevamo s pripravljenim nadevom. Nadevanega piščanca zapremo. Pekač obložimo s papirjem za peko, nanj položimo očiščene in na večje kose narezane korenček, steblo zelene, por in olupljene stroke česna. Dodamo ščep timijana ter vse skupaj pokapamo z oljem, posolimo in popopramo. Na vrh položimo nadevanega piščanca. Maslo segrejemo in z njim prelijemo piščanca in vse skupaj za približno eno uro porinemo v pečico z ventilatorjem, segreto na 160 stopinj Celzija. Šparglje očistimo in jim odstranimo olesenele dele ter jih v veliki ponvi popečemo na oljčnem olju in posolimo, tik preden je piščanec pečen. Pečenega nadevanega piščanca narežemo na poljubne kose ter postrežemo s popečenimi šparglji in zelenjavo z dna pekača, po želji pa dodamo še pečen krompir ali kuhan riž. Zraven se čudovito prileže (najbolje regratova) solata z jajcem.