Za lepo in negovano trato nas spomladi čaka kar nekaj opravil

Odstranimo vse odmrle ostanke

Prvo, kar spomladi opazimo na trati, je polst ali plast posušenih, odmrlih in gnijočih ostankov trav in listja. Ta plast je lahko tako debela, da preprečuje mladim rastlinam novo rast. Zato je treba travno površino najprej temeljito pregrabiti s pahljačastimi grabljami in odstraniti vse ostanke.

Trata je spomladi porumenela

Zgodaj spomladi je trata tudi nekoliko rumene ali rjave barve. Taka trava potrebuje najprej dež, nato pa uravnoteženo gnojenje za začetek rasti. Najbolj preprosto je trato pogojiti s »pametnimi membranskimi gnojili«, iz katerih se hranila sproščajo postopoma v odvisnosti od temperature in vlage, kar pomeni, da ima rastlina na voljo hranila točno takrat, ko jih potrebuje. Zadostuje gnojenje enkrat na leto.

Kadar gnojimo s specialnimi gnojili za trato, gnojimo vsaj trikrat na leto, prvič v začetku aprila, drugič konec maja ali junija in tretjič zgodaj septembra. Čas gnojenja je odvisen od vremena, saj je pomembno, da so tla dovolj vlažna. V sušnem vremenu ne smemo gnojiti, razen v primeru, da imamo namakalni sistem. Kadar dolgo ni dežja, po gnojenju trato močno zalijemo in jo še okrepimo z naravnim vitaminskim kompleksom z dodatkom vitaminov B, amino kislin in huminskih kislin. Tako zmanjšamo stres zaradi suše, obenem pa povečamo tudi odpornost rastlin.

Trata na različnih tleh

Trata lahko uspeva tako na težjih glinenih kot na lažjih peščenih tleh. Glinena tla imajo dobro sposobnost zadrževanja vode in hranil, medtem ko na peščenih tleh voda včasih odteče, še preden jo lahko korenine travnih bilk izkoristijo. Zelo pomemben je tudi delež organske snovi, ki deluje kot rezervoar za vodo, poleg tega pa izboljšuje strukturo tal. Večji delež organske snovi v tleh pomeni, da bo trati tudi v vročem sušnem poletju lažje. Zato že ob zasnovi in setvi trate poskrbimo, da dodamo zemlji kakovostno organsko gnojilo. V izrazito peščenih tleh pognojimo z organskim gnojilom v obliki peletov tudi spomladi.

Odpravimo mah

Predvsem na nekoliko senčnih delih parcele bomo lahko opazili mah. Ta se pojavlja tudi na kislih tleh in tam, kjer za trato preslabo skrbimo, zato počasi odmira in se pojavljajo gole zaplate. Kadar mah odstranjujemo ročno z grabljami, ga samo še bolj raznesemo naokoli in tako ga bomo kmalu opazili tudi tam, kjer ga še nikoli ni bilo. Zato v ta namen uporabljamo sredstva proti mahu, ki jih posujemo v predpisani količini, počakamo, da mah odmre in počrni, kar pomeni približno 10–14 dni, in ga šele nato odstranimo.

Trato prezračimo

Trato zračimo zato, da zmanjšamo in preprečimo zbitost tal. Tako drobnim koreninicam trav omogočimo večjo dostopnost do zraka, vode in hranil. Korenine se globlje in bolj na široko razraščajo, zato se lepše razrašča tudi celotna rastlina. Rezultat je gosta, zelena in trpežna trata. Z zračenjem spomladi ne hitimo, najbolje je počakati do druge spomladanske košnje. Če zračimo prezgodaj, lahko šibke travne bilke poškodujemo in si po tem ukrepu ne opomorejo tako hitro.

Zračenja se lotimo na manjših površinah kar ročno z vilami, na večjih pa s posebnimi vertikulirnimi napravami ali kosilnicami, ki površino prebadajo in na površje izmetavajo čepke zbite prsti in odmrle trave.

Prezračevanje je nujen ukrep na trati, kadar imamo na vrtu bolj glineno, težko in zelo zbito zemljo. Zemlja je zbita vedno, kadar trato uporabljamo kot rekreacijsko površino, otroško igrišče, občasno parkiramo na njej in podobno. Takrat je dobro trato prezračiti 1–2-krat na leto. Če pa je trata bolj okrasna kot pohodna in ni redno obremenjena, je dovolj, da jo prezračimo na vsaki dve leti.

Prezračeni trati dodamo kremenov pesek

Ko smo trato preluknjali ali pošteno prečesali, je treba po površini posuti kremenov pesek, ki bo preprečeval, da bi se prst ponovno zbila in bi bilo sprejemanje hranil in vode spet težje. Kremenov pesek enakomerno posujemo po površini in ga z metlico pometemo v odprtinice, ki smo jih naredili z zračenjem.

Dosejemo na prazna mesta

Ko smo spomladi trato pregrabili, odstranili mah in jo preluknjali, velikokrat naletimo na prazna mesta, kjer trata ne raste. Na taka mesta travo čim prej dosejemo, sicer se bo tam naselil plevel ali mah. To naredimo tako, da zemljo razrahljamo do globine 10–15 cm, dodamo organsko gnojilo, izravnamo in posejemo travno mešanico. V ta namen je najbolje uporabiti travno mešanico, ki ima seme obloženo z že dodanimi hranili. Takega semena ne bodo pojedli ptiči, poleg tega ima zaradi dodanih hranil tudi konkurenčno prednost pred pleveli. Če se je na takih mestih že naselil plevel, ga ročno odstranimo, na starejši trati ga lahko tudi poškropimo s herbicidom za širokolistne plevele.

Spomladanska košnja

S prvo košnjo ne hitimo. Čas za kosilnico je takrat, ko začne trava intenzivno rasti in doseže okoli 8 cm. Pri tem nikakor ne kosimo prenizko, pozorni bodimo, da ne odstranimo več kot 1/3 višine trave. Prenizko košena trata je veliko bolj dovzetna za mraz, sušo, vročino in druge neprijetne zunanje pogoje, pa tudi bolezni in škodljivci se je veliko hitreje lotijo.

Pozneje v obdobju intenzivne rasti kosimo trato vsak teden ali vsakih deset dni. Kosimo do višine 3–4 cm. Bolj ko postaja vroče, bolj je pomembno, da ne kosimo prenizko, saj s tem onemogočimo normalen razvoj travnih bilk. Kadar so tla mokra, raje počakamo, da se površina posuši, da ne bi z obremenjevanjem in gaženjem po nepotrebnem kvarili strukture tal. V vlažnem vremenu odkos odstranimo s površine, saj bi sicer lahko splesnel in uničeval trato pod sabo. Kadar je sušno, pa lahko počakamo, da se pokošena trava vsaj delno posuši. Vlažna trava namreč ni primerna sestavina komposta.

Nevenka Breznik, univ. dipl. inž. agr., strokovnjakinja Kluba Gaia