Letos je pomlad s svojo toploto kar malo pohitela, zato je trata zdaj v aprilu že v polni razrasti. Kljub temu še vedno ni prepozno za prvo spomladansko oskrbo.
Najprej si trato dobro oglejmo
Kaj se je z našo trato dogajalo čez zimo? Včasih smo ob pogledu na lepo, zdaj že žametno zeleno zelenico pomirjeni in zadovoljni, drugič pa razočarani in obupani. Če je trata rumenkasta in na številnih delih odmrla, bo treba hitro ukrepati.
Snežna plesen
Zgodaj spomladi se zlasti na mladi trati, ki smo jo zasnovali v prejšnjem letu, lahko pojavi plesen – imenujemo jo snežna plesen. Najlažje jo je prepoznati, če trato opazujemo zjutraj z malo višje lege, na primer z balkona. Opazimo lahko odmrle dele, ki se pojavljajo v obliki krogov, ti deli so v jutranji rosi belkasto plesnivi. Taki znaki zahtevajo takojšnje ukrepanje, saj gre za snežno plesen, ki se hitro širi in lahko pripelje do propada zelenice. Najbolje je, da se odpravimo v kmetijsko apoteko in nabavimo sredstvo, ki je registrirano proti tej bolezni.
Snežni plesni se izognemo, če se odpovemo jesenskemu gnojenju z gnojili, ki vsebujejo prevelik delež dušika. Ta namreč povzroči pozno rast trav. Če bosta tisto zimo mraz in sneg pohitela, se lahko zgodi, da bosta poškodovala občutljive mlade bilke, ki postanejo zelo občutljive za morebiten napad plesni. Tako je jeseni smiselno gnojiti le s specialnimi gnojili za jesensko gnojenje trate, ki vsebujejo pretežno kalij in fosfor.
Odmrla trava na trati
Na trati se pojavljata tudi odmrla trava in listje. Vse odmrle in gnijoče ostanke temeljito odstranimo tako, da trato pregrabimo s pahljačastimi grabljami.
Porumenela trata
Trata je zgodaj spomladi porumenela, pobledela ali tudi nekoliko porjavela. Po navadi si opomore že po prvem močnejšem spomladanskem dežju, najbolje pa je, da pred dežjem ali takoj po njem trato še dognojimo. Trato je najbolje dognojevati s posebnimi tako imenovanimi pametnimi membranskimi gnojili, iz katerih se hranila sproščajo postopoma v odvisnosti od temperature in vlage, kar pomeni, da ima rastlina na voljo hranila točno takrat, ko jih potrebuje. Zadostuje gnojenje enkrat na leto.
Na trati zastaja voda
Včasih opazimo, da po dežju na trati več dni ostane voda. To pomeni, da so tla zbita in slabo prepustna. V takih tleh je onemogočen dostop zraka do korenin, zato je trata oslabljena, redka in včasih tudi propade. Spomladi tako trato obvezno temeljito in na gosto preluknjamo, po površini pa potresemo kremenove peske. Z metlo pesek pometemo v narejene luknje. To naredimo najmanj dvakrat na leto. Če opazimo, da bo voda po enem ali dveh letih v taki trati še vedno zastajala, nas čaka bolj temeljita obnova. V tem primeru bo treba travno rušo odstraniti, tla pa ponovno pripraviti za novo setev. Priporočljivo je vstaviti drenažne cevi, zemljo pa izboljšati s kamninsko moko. Nato obvezno dodamo organsko snov v obliki kakovostnega organskega gojila, tla izravnamo in posejemo travno seme.
Mah
Mah se pojavi predvsem na manj osončenih delih zelenice, na kislih tleh ali tam, kjer je trata slabo oskrbovana in se pojavljajo gole zaplate. Mah se razmnožuje s trosi, zato je najslabše, kar lahko naredimo, da ga poskušamo odstranjevati ročno z grabljami. Na ta način ga zanesljivo zanesemo še tja, kjer ga prej ni bilo. Proti mahu je treba uporabiti specialna sredstva proti mahu, ki jih potresemo po površini v predpisani količini, počakamo 10–14 dni, nato pa, ko vidimo, da je mah počrnel in odmrl, ga odstranimo.
Prazna mesta na trati
Spomladi na trati velikokrat opazimo tudi prazna mesta, torej območja, kjer trave ni več. Taka mesta je treba čim prej dosejati, drugače jih bo kmalu prerasel plevel ali se bo naselil mah. Zemljo razrahljamo do globine 10–15 cm, dodamo organsko gnojilo, izravnamo in posejemo travno mešanico. V ta namen je najbolje uporabiti travno mešanico, ki ima seme obloženo z že dodanimi hranili, ki bo hitro vzklilo, vsekakor prej kot plevel.
Če se je na takih mestih že naselil plevel, tega ročno odstranimo. Na starejši trati ga lahko tudi poškropimo s herbicidom za širokolistne plevele.
Z delom ne prehitevajmo
Naj se nam spomladi ne mudi. Dokler so tla vlažna in je njihova temperatura nižja kot šest stopinj Celzija, trato po možnosti samo glejmo. Temperatura se mora za prve ukrepe dvigniti in zemljišče posušiti. Pozorni bodimo tudi na jutranjo slano. Takrat so travne bilke zmrznjene in ob vsaki hoji po travni površini kar nekaj teh bilk dobesedno zlomimo in poškodujemo celice rastline. Zato je bolje, da počakamo, da sonček odmrzne trato, in se potem sprehodimo po njej.
Zračenje trate
Spomladi z zračenjem ne hitimo, saj so travne bilke še šibke in si po tem ukrepu ne opomorejo tako hitro. Zato s tem ukrepom počakamo do druge ali tretje spomladanske košnje. Zračimo lahko ročno z vilami ali posebnimi vertikulirnimi napravami ali kosilnicami, ki površino prebadajo in izmetavajo čepke prsti in odmrle trate. Prezračevanje zmanjšuje in preprečuje zbitost tal, zato je dostopnost zraka, hranil in vode za travne bilke večja. Korenine se lahko globlje in širše razraščajo, zato je tudi trata gostejša in bolj trpežna na obremenitve. Prezračevanje je nujen ukrep na trati, kadar je zemlja bolj glinena in težka ali pa jo uporabljamo kot rekreacijsko površino, otroško igrišče in podobno. Takrat je trato dobro prezračiti 1–2 krat na leto. Če pa je trata bolj okrasna kot pohodna in ni redno obremenjena, je dovolj, da jo prezračimo na vsaki dve leti.
Peskanje
Ko smo trato preluknjali ali pošteno prečesali, je pravi čas, da potresemo po površini kremenove peske ali mivko, ki bo omogočala, da prst ostane dalj časa primerne strukture, s tem pa sprejemanje hranil, vode in zraka ni omejeno.
Košnja
Košnjo začnemo, ko začne trava intenzivno rasti in doseže okoli osem centimetrov. Pozorni bodimo, da ne odstranimo več kot ene tretjine višine trave. Trata, ki je prenizko košena, je bolj dovzetna za zunanje neprijetne pogoje in napad bolezni ali škodljivcev.
Nevenka Breznik, Klub Gaia
