Občinski svet Šmarjeških Toplic je oktobra lani sklenil, da uveljavi predkupno pravico in odkupi dve zemljišči s hišo tik ob vhodu v območje priljubljene izletniške točke, naravnega bazena v Klevevžu. A nova občinska oblast je zadevo obrnila na glavo. Občinski svet je nedavno s tesno večino šestih glasov proti petim na marčevski dopisni seji sprejel sklep, da se občina odpoveduje predkupni pravici za parceli, skupaj veliki okoli 860 kvadratnih metrov. Kmetijska zadruga Krka ju prodaja za 98.000 evrov, kupec naj bi bila kmetija Karlovček lastnika Andraža Rumpreta, ki je že lastnik velikega posestva na vrhu Klevevža.
Krajani so za kompromis
Poteza občine je razburila kar nekaj krajanov in ljubiteljev tega naravnega bisera v Klevevžu, ki vsako leto privablja v dolino Radulje številne obiskovalce. Začeli so podpisovati celo peticijo za ohranitev dostopa do Klevevža.
Predmet prodaje sta dve zemljišči, od tega je eno v strmem pobočju in drugo tik ob ozki cesti, ki je edini dostop do klevevškega bisera, medtem ko so zemljišča tik ob izviru in sam izvir v lasti države. »Želimo le, da občina za omenjeni parceli vključno s hišo, kjer ima sedanji stanovalec dosmrtno pravico bivanja, ponovno pridobi predkupno pravico, nato pa se lahko dogovarjamo, ali bi šel v prodajo ves hrib, morda le del ali kaj podobnega,« pravi občinski svetnik Branko Zoran.
»Pred kakšnimi 20 ali 30 leti je hotel tedanji lastnik z zapornico zapreti dostop do območja Klevevža, zato je naš strah danes še toliko večji,« dodaja krajan Denis Perše, ki je skupaj z Zoranom, Aleksandrom Pavličem in Jasno Pajk član delovne skupine, ki se z županom dogovarja glede razvoja Klevevža. »To naravno dobrino bomo lahko zaščitili le tako, da bo del zemljišč v občinski lasti,« je prepričan.
Delovna skupina se je 20. marca že sestala z županom in vsaka stran je povedala svoja pričakovanja. Dogovori gredo v tej smeri, da bi občina vendarle odkupila spodnji del zemljišč tik ob dovozni cesti, vključno s hišo, s čimer bi zagotovila nemoten dostop do območja.
Veljavni prostorski načrt ne omogoča ureditve parkirišč na tem območju, zato tudi s tega stališča nakup obeh zemljišč ni upravičen, pa je zapisano v gradivu za občinski svet. Primernejša lokacija za parkirišča bi bila ob lokalni cesti pri naselju Grič pri Klevevžu. »Da se zagotovi ustrezno urejanje in varovanje tega območja, občina skrbi s svojo prostorsko pristojnostjo,« je med drugim zapisano v gradivu za občinski svet.
Hribar: Skrb je odveč
Kot dodaja Zoran, želijo krajani Klevevž ohraniti v čim bolj naravni obliki. Morda bi do Klevevža speljali kolesarsko stezo, ki že poteka mimo bližnjih sadovnjakov proti Zburam, mogoče bi bilo urediti tudi krožno pešpot. »Vsi pa se strinjamo, da dostopa za avtomobile ne bi več dovolili. Poleti namreč pride v Klevevško toplico tudi po 50 avtomobilov na dan, pa si zamislite, kaj to pomeni za tako majhen prostor.« Kjer zdaj stoji hiša, bi lahko nekoč uredili kakšno informacijsko točko ali manjši muzej o bogati zgodovini nekdaj mogočnega gradu iz 13. stoletja in napredne klevevške gospode, razmišljata sogovornika.
Po besedah župana Marjana Hribarja je skrb posameznikov glede dostopa do naravnega spomenika povsem odveč, saj ostaja lastništvo tako izvira kot tudi dostopne poti povsem nespremenjeno. Kot pravi, občina z nakupom ne bi ničesar pridobila. »Lahko zatrdim, da bo območje Klevevža že kmalu v povsem novi podobi in bomo nanj še bolj ponosni,« nam je povedal Hribar. Po njegovih besedah bo koncept celotnega območja temeljil na osnovi usklajene vizije med lastnikom posestva, občino in občani.
Hribar trdi, da sta z bodočim lastnikom vzpostavila »odličen dialog«. »Razvoj bo temeljil na načelih sonaravnega trajnostnega modela z namenom, da bo Klevevška toplica ponujala obiskovalcem popolna doživetja,« pravi. Ob izviru, ki je v lasti države, in bližnji okolici načrtuje občina ureditev površin, namenjenih za počitek, ureditev krožnih pešpoti, klopi, sanitarij, postajališč za kolesa. Pridobili so že vsa potrebna soglasja, za izvedbo investicije pa bodo kandidirali za razvojna sredstva. »Želimo si, da bi občina od države pridobila pravico do upravljanja tega dragocenega naravnega spomenika,« dodaja Hribar.
