Ruševine gradu Klevevž nad sotesko, ki jo je pod grajskim gričem izdolbla Radulja, komajda kažejo na obstoj nekoč imenitnega gradu, prvič omenjenega leta 1267. Njegovi zadnji prebivalci, družina Ulm, so grad prodali Italijanom in se leta 1942 preselili v grad Grosstaxen na češko-avstrijski meji, kjer potomci Ulmovih živijo še danes.
Ko jim je županja Šmarjeških Toplic Bernardka Krnc predstavila idejno zasnovo samooskrbnega turističnega centra na območju nekdanje grajske posesti, so bili navdušeni, saj tudi sami želijo, da grad in z njim tudi njihova zgodba ne bi utonila v pozabo. Nekaj predmetov z gradu so občini že podarili, pripravljeni so podariti tudi nekaj pohištva in dragocenosti, ki so jih ob selitvi odpeljali s seboj v Grosstaxen.
Grad so partizani med vojno požgali. Danes je poleg ostankov grajskega zidu nad okljukom Radulje moč videti še propadajoča gospodarska poslopja in ostanke parka. A Krnčeva je prepričana, da bo že čez pet let slika povsem drugačna. Na 32 hektarjih, ki so jih z občinskim prostorskim načrtom leta 2012 namenili za razvoj turizma, naj bi nastal hotelski center z oskrbnim in izobraževalnim središčem ter hotelskim kompleksom in apartmaji.
Vso hrano bi pridelali na posestvu
Na območju, kjer stojijo nekdanji gospodarski objekti in ga je lastnica, Kmetijska zadruga Krka, tudi pripravljena prodati, bi novomeški Center biotehnike in turizma vzpostavil svoj učni center za poljedelstvo in sadjarstvo. Pismo o nameri je že podpisano. »En del oskrbnega središča bi namenili za izobraževalne namene, morda tudi za kongresni turizem, drugi del za restavracijo. Dijaki bi tukaj kuhali in se učili. V nekdanjih hlevih bi spet obudili živinorejo, imeli bi konje, krave, tako kot jih je imela družina Ulm, ki je bila daleč naokoli znana po svojih odličnih mlečnih izdelkih,« pojasnjuje županja.
S hrano, pridelano na posestvu, bi oskrbovali hotel in apartmaje. Po besedah Krnčeve je namreč v bližnji okolici 60 hektarjev zelo rodovitnih obdelovalnih površin, ki so v lasti bodisi Sklada kmetijskih zemljišč bodisi KZ Krka. »V hotelu ne bi bilo mogoče dobiti recimo kokakole, pili bi le domače sokove, domača vina, jedli bi izključno lokalno pridelano hrano.« Krnčeva ne dvomi, da ji bo uspelo pridobiti investitorja za 40-milijonsko naložbo, ki naj bi prinesla okrog dvesto novih delovnih mest. Kot pravi, so projekt predstavili tudi Krki, d. d., ki bi s tem lahko razširila ponudbo svojih Term Krka, pa ni bila zainteresirana za sodelovanje.
Apartmaji v obliki dolenjskih zidanic
Hotel z dvesto sobami bi dopolnjevali samostojni apartmaji v obliki zidanic, grajeni kot nekdanje dolenjske zidanice iz lesa in kamna. »Imeli bi tudi velnes program, pa nekaj športne infrastrukture. Tudi Ulmovi so imeli v gozdu svoje teniško igrišče, kjer sta se otroka učila igrati tenis. Okoliški prebivalci so mi povedali, da so v gozdu našli veliko teniških žogic, pa niso vedeli, od kod so prišle.«
Prvi korak k izvedbi projekta, pri katerem je ob nedavnem obisku obljubil podporo in pomoč tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, je odkup oziroma prenos zemljišč ter iskanje investitorja in možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev. Za projekt so se leta 2009 že zanimali investitorji iz Dubaja, a ker takrat občina še ni imela sprejetega prostorskega načrta, je zadeva padla v vodo. »In to samo zato, ker država več kot šest let ni potrdila našega prostorskega načrta,« pravi Krnčeva.
Pomembnih dvesto novih delovnih mest
»Slovenija je varna destinacija. V bližini imamo letališči Ljubljana in Zagreb, smo tik ob avtocesti. In ko po svetu ne bo več mogoče potovati, bodo tujci vse bolj prihajali tudi v Slovenijo in moramo jim kaj ponuditi,« razmišlja Krnčeva in dodaja, da je dvesto delovnih mest za širšo regijo zelo pomembnih, zato bo občina storila vse, da bo do izvedbe projekta zagotovo prišlo.
