Meso ni več med najljubšimi živili povprečnega zahodnjaka. V Veliki Britaniji denimo tretjina prebivalcev trdi, da so ali popolnoma prenehali uživati meso ali pa so zmanjšali količino pojedenega mesa. Ponedeljek brez mesa in brezmesni januar sta priljubljena tudi pri nas. Vprašanje pa je, ali je zaradi tega res padla svetovna poraba mesa.
V zadnjih petdesetih letih je proizvodnja mesa strmo naraščala. V šestdesetih letih so na svetu pridelali 70 milijonov ton mesa, leta 2017 pa 330 milijonov ton. Eden od razlogov za naraščanje mesne proizvodnje je seveda vse več Zemljanov. Drugi razlog pa je večja kupna moč, ki je živilo, ki je bilo nekoč le za praznik, spremenila v nekaj, kar je na krožniku vsak dan. Kako pomemben je dohodek za porabo mesa, pove tudi podatek, kje na svetu pojedo največ in kje najmanj mesa. Po podatkih agencij Združenih narodov za hrano in kmetijstvo so največji mesojedci v ZDA, Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Argentini, kjer povprečen prebivalec poje več kot 100 kilogramov mesa na leto, kar je približno polovica krave. V večini držav zahodne Evrope pojedo od 80 do 90 kilogramov mesa na leto. Približno toliko mesa pojedo tudi v Rusiji, v državah Južne Amerike, zalivskih državah in v Južni Afriki. Na drugi strani pa so preostale afriške države, kjer pojedo desetkrat manj mesa kot v evropskih državah. V Etiopiji prebivalec povprečno poje sedem kilogramov mesa na leto, v Ruandi osem, v Nigru devet. Tam je meso še vedno luksuzna dobrina.
Podatki Združenih narodov sicer kažejo, da v ZDA poraba mesa v zadnjih letih počasi pada. Namesto 116 kilogramov na osebo na leto jih zdaj pojedo le še 114. Toda po drugi strani poraba mesa strmo narašča na Kitajskem, kjer so z manj kot desetih kilogramov pojedenega mesa v šestdesetih letih zdaj skočili na več kot 50 kilogramov pojedenega mesa na prebivalca na leto. Prav tako je velik porast porabe mesa zaznati v Braziliji. Edina država, ki je obdržala enako porabo mesa na prebivalca kot leta 1961, je Indija – povprečen Indijec poje manj kot 4 kilograme mesa na leto.
Čeprav Gordon Ramsay misli, da ljudje na svetu pojedo največ koz, seveda ni tako. Največ se poje svinjine, nato perutnine, govedine in šele tej sledi kozje in ovčje meso, ki ga z naskokom največ pojedo na Novi Zelandiji.
Bananina riba in jagnje
Kitajci torej odkrivajo meso, zahodnjaki ga skušajo pozabiti. Kako je to težko, pa pričajo vedno novi znanstveni poskusi, kako izdelati sintetično meso. Zadnji tak je denimo poskus raziskovalcev z Univerze v Bathu, ki iz živalskih celic gojijo slanino. Po drugi strani pa se iščejo rastlinski nadomestki, na primer burgerji iz rdeče pese in nangke, nov vegetarijanski mesni hit pa je bananin cvet. Bananin cvet je na pogled videti kot temno vijolična artičoka, v kulinarični rabi pa je v jugovzhodni Aziji, a ne kot mesna alternativa, temveč kot zelenjava. Pred kratkim so ga začeli prodajati tudi v najbolj ekskluzivnih vegetarijanskih trgovinah in restavracijah zahodne Evrope. Imenujejo ga bananino srce, lahko se uživa surov ali kuhan, menda pa je idealna zamenjava tako za meso kot za ribe. V Londonu denimo prodajajo tradicionalne ribe s krompirčkom, pri katerih so ribji ocvrtki v resnici ocvrti kosi bananinega cveta. Nekateri jedci so nad novo vegetarijansko mesno hrano tako navdušeni, da pravijo, da so mesne kroglice iz bananinih cvetov po okusu podobne kroglicam iz jagnjetine. Zaradi svoje strukture menda zelo dobro vpija okuse in začimbe, tako da je primeren za različne jedi.
V Sloveniji bananinih cvetov v trgovinah ni, kljub temu da menda tudi pri nas narašča število vegetarijancev, čeprav ni nobene raziskave, ki bi to potrdila. So pa podatki, ki nam povedo, da pri nas narašča poraba mesa. Leta 2014 smo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povprečno na leto pojedli 84 kilogramov mesa, leto pozneje 88 kilogramov, leta 2017 pa smo dosegli že 93 kilogramov. Ni torej skrbi, da bi zaradi Slovencev, ki bi si zaželeli bananine burgerje, na svetu zmanjkalo banan.
