Ponekod je slika prav porazna, piše novinarka Tatjana Pihlar v novi številki Nedeljskega dnevnika. V letu 2017 stopnja samooskrbe s svežim sadjem zaradi pomladanske pozebe in kasnejše poletne suše ni dosegla niti petnajstih odstotkov, z zelenjavo in prašičjim mesom je bila približno 38-odstotna, s krompirjem manj kot polovična (še leta 2004 je, enako kot pri svinjini, znašala dobrih 86 odstotkov). Stopnja samooskrbe z žiti od leta 2007 niha v razponu več kot dvajsetih odstotnih točk. Pri pšenici je v letu 2017 znašala vsega 46,4 odstotka. Še skromnejša (44,7 odstotka) je bila pri medu, katerega rekordna bera je bila leta 2000, ko smo ga pridelali skoraj dvanajst odstotnih točk več, kot smo ga porabili, najskromnejša pa pred štirimi leti, ko je samooskrba dosegla pičlih dvajset odstotkov. Tudi jajc proizvedemo manj, kot jih porabimo – v letu 2017 je stopnja samooskrbe znašala 90,4 odstotka (enako nizka je bila tudi leta 2014), v rekordnem letu 2003 pa skoraj 104 odstotke.
Strokovnjaki Sursa ocenjujejo, da je bilo v letu 2017 le 41 odstotkov hrane, porabljene v Sloveniji, domačega, slovenskega izvora (leto prej je ta delež znašal 48 odstotkov). Skrb zbujajoča je predvsem statistika za zelenjavo. V letu 2017 smo je po podatkih Sursa in KIS pridelali 96.350 ton in porabili 250.420 ton. To pomeni, da smo pojedli 169.420 ton uvožene zelenjave in da smo 38,5-odstotno samooskrbni. Toda pridelovalec Ivan Bučar poudarja, da je realnost še precej skromnejša, saj uradna statistika med slovensko zelenjavo šteje tudi tisto iz uvoza, ki jo slovenski dobavitelji le distribuirajo po Sloveniji. »Iz tujine pripeljejo vlačilec solate, jo pri nas zapakirajo v vrečke in to je slovenski proizvod,« ugotavlja Bučar, agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pa pripomni: »Večini bi se zdelo logično, da zgolj slovenska embalaža ne naredi proizvoda v njej slovenskega. A statistika takšni logiki ne pritrjuje.«
Evrosong? Kot zeljnata glava na tržnici
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšne spomine na očeta ima pevec Jan Plestenjak in zakaj se ne poteguje za nastop na Evrosongu, kako so v Piranskem zalivu duhovniki lovili ribe, kaj žene Aleksandra Javornika, da zadnja leta vneto spremlja tekme slovenskih športnikov v tujini, kako smo v Sloveniji praznovali dan žena nekoč – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
