V mednarodnem mesecu boja proti raku debelega črevesa in danke se bodo pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v tem mesecu zvrstili po vsej Sloveniji številni ozaveščevalno-preventivni dogodki. Ob deseti obletnici preventivnega programa Svit so prenovili Svitovo spletno stran, se povezali s splošnimi knjižnicami, okrepili mrežo ambasadorjev, ki širijo dober glas o programu. V sodelovanju s Palomo pa so uresničili dolgo načrtovan projekt ozaveščevalnega napisa, ki bo dva meseca zapisan na vseh linijah Palominega toaletnega papirja.
Tudi ta napis izpostavlja pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni. Za rakom na debelem črevesu in danki namreč, kljub temu da ga je mogoče preprečiti s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem in kljub učinkovitemu preventivnemu programu, še vedno zboli okoli 1400 prebivalcev na leto, več kot 700 jih tudi umre. Vendar ne pri ljudeh, vključenih v program Svit, saj pri njih napredovalih oblik raka praktično ne odkrivajo več, poudarja gastroenterolog prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana. »V programu Svit je bilo do sedaj opravljenih približno 84.000 kolonoskopij, pri katerih smo odstranili 23.800 napredovalih predrakavih sprememb in s tem zelo zmanjšali možnost, da bi iz njih nastal rak,« je poudaril Štabuc. Dodal je, da odstranjevanje tudi večjih najdb v črevesu z endoskopsko metodo pacientom prihrani kirurški poseg in dolgotrajno okrevanje. Od lani se najbolj usposobljeni kolonoskopisti lotevajo tudi zahtevnejših posegov, kjer odstranjujejo velike najdbe, ki jih je še priporočljivo odstraniti endoskopsko.
Presejanje zdravih ljudi
Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke, ki išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve pri navidezno zdravih odraslih ljudeh. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa opravijo še kolonoskopijo, ki odkriva vzroke krvavitve.
Cilj programa, ki znatno razbremenjuje tudi zdravstveni sistem, je odkrivanje oseb, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb na steni črevesa razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka, ter odstranjevanje teh sprememb, saj je zgodaj odkrito bolezen mogoče uspešno zdraviti ali jo z odkritjem predrakavih sprememb celo preprečiti.
»V preteklih desetletjih je število novih primerov raka debelega črevesa in danke raslo iz leta v leto, hkrati pa je bila le peščica primerov tega raka odkrita v zgodnjem stadiju bolezni, ko so možnosti preživetja in ohranjene kakovosti življenja velike. Z uvedbo programa Svit je pojavnost tega raka padla za kar 22 odstotkov,« je poudarila Mojca Gobec z ministrstva za zdravje. Zasluge za to lahko pripišemo zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in rakov v zgodnjih stadijih pri udeležencih programa. »Preživetje pri tem raku je v Sloveniji že nad povprečjem Evropske unije in pričakujemo, da se bo še izboljševalo,« je poudarila.
Z drugega na četrto mesto
»Pred vzpostavitvijo programa Svit je bil rak debelega črevesa in danke drugi najpogosteje odkriti rak glede na lokacijo v telesu, v letu 2015 pa je padel na četrto mesto pri obeh spolih,« spodbudne rezultate navaja Tatjana Kofol Bric z NIJZ. Dodaja, da se je od vseh rakov najbolj povečalo prav preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke, k čemur je izdatno prispeval program Svit. V programu v zgodnjem stadiju, ko bolniki še ne potrebujejo dodatnega onkološkega zdravljenja, odkrijejo dve tretjini primerov raka. »Ugotavljamo tudi, da raka pri ljudeh, ki niso sodelovali v programu Svit, pogosteje odkrijejo v bolj napredovalih stadijih, ko je zdravljenje težje in manj učinkovito. Upad novih primerov bolezni kaže tudi register raka. V letu 2015 je bilo tako na ravni populacije odkritih skoraj 400 primerov raka debelega črevesa in danke manj kot leta 2010,« pravi Kofol-Bričeva.
Velik napredek spremljata tudi izboljšanje kakovosti kolonoskopij in odstranjevanje najdb pri kolonoskopiji, še izpostavlja Štabuc. »Zahteve po doseganju kakovosti pri kolonoskopijah v programu Svit, enoten način zapisovanja ugotovitev pri preiskavi ter usklajeno obveščanje pacienta in izbranega osebnega zdravnika so izboljšali kakovost kolonoskopij v programu in tudi vseh drugih kolonoskopij, ki jih opravijo v Sloveniji,« je prepričan. Kot pravi, zaradi sodobnih instrumentov kar polovica kolonoskopirancev pri preiskavi ne občuti bolečin, 30 odstotkov le zmerne bolečine, 20 odstotkov pa bi jih potrebovalo sedacijo za zmanjšanje bolečin. Ta je sedaj samoplačniška, a bodo poskušali prepričati zdravstveno zavarovalnico, da jo plača zavarovalnica, je poudaril Štabuc.
Ljudje, pri katerih so našli nepravilnosti, praviloma opravljajo kontrole zunaj programa Svit, nanje jih po usmeritvah gastroenterologov napoti izbrani osebni zdravniki. Če na prvi kolonoskopiji ne najdejo sprememb, jih čez pet let ponovno povabijo v program Svit na test na kri v blatu,« je še povedal Štabuc.
