Dobro letu po umoru mladega raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnirove Slovaki danes volijo predsednika države. Pravzaprav bodo verjetno izvolili predsednico, sicer težko v prvem krogu, zato pa najbrž v drugem krogu 30. marca. Predvsem bi zmaga 45-letne Zuzane Čaputove, liberalne prozahodne pravnice in borke za človekove pravice, pokazala, da Slovakom ni – tako kot morda Madžarom in Romunom – vseeno glede korupcije in pravne države.
Fico vleče niti iz ozadja
Primer Kuciak je razkril povezavo med organiziranim kriminalom in člani vlade. Slovaki so izgubili zaupanje v politično elito. Med drugim je socialdemokratski premier Robert Fico, ki je v resnici že zelo dolgo na oblasti in ima veliko masla na glavi, moral odstopiti. Menda pa je novi predsednik vlade Peter Pellegrini samo njegova marioneta. Vsekakor pa Fico ni več tako močan, kot je bil.
S svojo moralno avtoriteto pa ima na Slovaškem vse večjo vlogo predsednik države, zato so predsedniške volitve tokrat toliko pomembnejše. Dosedanji predsednik Andrej Kiska, ki ima velik ugled, ne bo kandidiral. Podpira pa Čaputovo, predvsem proti podpredsedniku evropske komisije Marošu Šefčoviču, ki ga v boj pošilja Fico. V drugi krog bi lahko prišel tudi pravoslavni Štefan Harabin, ki je prorusko usmerjen in pripadnik Rusinov (manjšine v Karpatih). Glede Harabina je zanimivo, da je bil pravosodni minister avtoritativnega Vladimirja Mečiarja, zdaj pa je sodnik vrhovnega sodišča.
Plemenita poteza tekmeca
Petinštiridesetletna Čaputova, ki je bila še pred nekaj meseci večini Slovakov neznana, je postala glavna favoritka šele konec februarja, ko se je nepričakovano iz volilnega boja umaknil liberalni kandidat Robert Mistrik, da je ne bi oviral na poti do zmage, saj je kazalo, da si bosta kradla glasove. Tuji komentatorji se ne morejo načuditi tej plemeniti potezi, saj je politik, ki je bil še vedno v igri za zmago, prepustil svoje volilce neizkušeni političarki, da bi zagotovil zmago svojim idejam. Predvsem sta oba velika nasprotnika Fica in njegove stranke Smer ter korupcije. »Čaputova ima več podpore kot jaz,« je dejal Mistrik, ki ga je podpiralo več opozicijskih strank. »Moj cilj je, da dobi Slovaška dostojnega in modrega predsednika.«
Kariero pravnice je Čaputova začela v nevladni organizaciji, ki si je prizadevala za pravno državo in večjo transparentnost pri javnih naročilih. Posebno vztrajnost je pokazala, ko se je v svojem rojstnem mestu Pezinok kar 14 let borila proti deponiji za odpadke. Po zmagi na vrhovnem sodišču leta 2016 je v San Franciscu prejela Goldmanovo okoljevarstveno nagrado, tako imenovano zeleno Nobelovo nagrado, imeli so jo za slovaško Erin Brockovich. Postala je tudi podpredsednica sredinske Napredne stranke.
Za pravno državo
Dobro leto po umoru Kuciaka meni, da bi morala biti glavna naloga predsednika prizadevanje za pravno državo. Zaveda se, da kot predsednica ne bo imela velikih pristojnosti: »Tudi na čelu države ni mogoče rešiti sveta.« Še vedno pa predsednik imenuje vrhovne sodnike in ima pravico veta na odločitve parlamenta. Vsekakor bi najbrž prav Čaputova lahko največ naredila proti korupciji. Sicer je ločena mati dveh hčera.
Primer Kuciak je dva dni pred volitvami doživel nov preobrat: podjetnik in multimilijonar Marian Kočner, Ficov sosed v Bratislavi, je uradno obtožen, da je naročil novinarjev umor. O spornih poslih Kočnerja, ki je imel stike z nekaterimi člani Ficove stranke Smer, je pisal Kuciak, zaradi česar mu je pol leta pred umorom Kočner po telefonu grozil s smrtjo.
