Šarec je pri tem kot ključni prioriteti Slovenije izpostavil kohezijsko politiko ter politiko razvoja podeželja. Poudaril je tudi, da je Evropska komisija v predlogu večletnega finančnega okvira predstavila razumen obseg sredstev, ki je kljub izhodu Združenega kraljestva iz EU primerljiv s sedanjim in po mnenju Slovenije ustrezno odraža ambicije EU, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Predsednik slovenske vlade se je zavzel za močno vlogo kohezijske politike v prihodnjem večletnem proračunu EU, pri čemer je posebej opozoril, da med posameznimi obdobji ne sme priti do nenadnih in obsežnih padcev kohezijskih sredstev v državah in regijah. V okviru skupne kmetijske politike je poudaril prispevek politike razvoja podeželja k naslavljanju okoljskih in podnebnih problemov ter k razvoju in ohranjanju vitalnega podeželja. Ob tem je izrazil skrb zaradi predlaganega zmanjšanja sredstev za to politiko v predlogu novega večletnega finančnega okvira.
Vrha prijateljic kohezije v Bratislavi je bil namenjen razpravi o ključnih prioritetah naslednjega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027. Voditelji so v zvezi s tem sprejeli tudi skupno deklaracijo.
Skupina prijateljic kohezije se oblikuje ob vsakokratnih pogajanjih o večletnem finančnem okviru EU in združuje zagovornice kohezijske politike v proračunu EU. Vrh je tokrat organizirala Slovaška, poleg premierja Šarca pa so se vrha udeležili voditelji Češke, Estonije, Hrvaške, Madžarske, Malte in Poljske s ciljem, da zagotovijo podporo večletnemu finančnemu okviru, ki bo zagotavljal dovolj sredstev za financiranje novih izzivov in tradicionalnih politik, ter da podprejo kohezijsko politiko kot ključno politiko proračuna EU.
V slovaško prestolnico so prišli še visoki predstavniki Bolgarije, Cipra, Latvije, Litve, Romunije, Italije, Portugalske in Grčije ter podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, komisar Günther Oettigner in podpredsednik Evropske investicijske banke Vazil Hudak.
Evropska komisija svoj predlog predstavila maja
Evropska komisija je maja predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027. V njem upošteva spremenjene okoliščine in prioritete, s katerimi se sooča EU: od brexita in s tem zmanjšanja prihodkov proračuna EU do spremenjenih mednarodnih okoliščin ter novih izzivov na področju migracij, varnosti, digitalizacije in tehnoloških sprememb.
V skladu s tem je Evropska komisija predlagala obseg sredstev, 1135 milijard EUR za obdobje 2021-2027, ki je realno primerljiv s sedanjim večletnim finančnim okvirom in ki namenja več sredstev za programe na področju raziskav, digitalizacije, migracij, varnosti ter zunanjih odnosov.
Povečanje sredstev za omenjene namene je Evropska komisija predvidela na račun manjšega obsega sredstev za dve do zdaj največji politiki proračuna EU - skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, ki se zmanjšujeta za 15 odstotkov oziroma za 10 odstotkov. Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU predlog Komisije predvideva tudi povečanje prispevkov držav članic v proračun EU.
Decembra vrh EU
Do srečanja prihaja tik pred decembrskim vrhom EU, na katerem bodo voditelji razpravljali o novem večletnem proračunu unije za obdobje 2021-2027. Po njem naj bi stekla intenzivna pogajanja o financiranju unije v prihodnjem sedemletnem obdobju na podlagi majskega predloga Evropske komisije. Cilj je, da bi bila končana pred majskimi volitvami v Evropski parlament, a bo to velik izziv.
Na področju kohezijskih sredstev, ki so ključna razvojna sredstva za države srednje in vzhodne Evrope, tudi Slovenijo, ter za revnejše sredozemske članice EU, komisija v predlogu večletnega proračuna predlaga financiranje v višini 331 milijard evrov, izraženo v stalnih cenah.
Slovenija naj bi prejela skoraj 3,1 milijarde evrov, kar je devetodstoten rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Največji rezi, skoraj četrtinski, grozijo višegrajskim in baltskim državam. Nekoliko več kohezijskih sredstev kot v tekočem obdobju se lahko nadejajo Romunija, Bolgarija, Grčija, Italija, Finska in Španija.
Slovaška vlada je prepričana, da bi morale države v skupini delovati skupaj in poslati jasno sporočilo o skupnih interesih, da se ohrani zadostno količino denarja za kohezijsko politiko, po vzoru sodelovanja pri pogajanjih za večletni finančni okvir 2014-2020.
