»Evropske pešpoti povezujejo Evropo na najizvirnejši način in nas med seboj družijo s hojo po hribih in dolinah skozi različne regije, domovine in dežele, in to vedno bolj in brez meja,« je strnil Jože Prah, predsednik komisije za evropske pešpoti v Sloveniji.
Doživetje, ki je vse bolj cenjeno
Evropske pešpoti so najbolj obiskane v pomladanskih in jesenskih mesecih. Prednosti teh poti je nešteto. Turizmu zagotavljajo del infrastrukture, po kateri je vse več povpraševanja, obiskovalcu pa ponujajo doživetje, ki je v turističnem gospodarstvu vse bolj cenjeno.
»Odseka E6 in E7 omogočata vključevanje Slovenije v evropski trend pohodništva in hkrati vključevanje popotništva v ponudbo naše države. To pa pomeni posebno možnost pohodništva v nepretrganem obisku dežele. Skratka, omogočata ponudbo posebnosti, saj lahko govorimo o trekingu skozi Slovenijo oziroma o večdnevnem obisku. Posredno to pomeni spodbujanje možnosti prenočitvenih zmogljivosti za manj ali več oseb,« je dejal Jože Prah.
Evropohodi, ki potekajo vsako peto leto, so simbol miru in združevanja Evrope, omogočajo združevanje popotnikov v več kot dvajsetih evropskih državah. Takšni so bili v letih 2001, 2006 in 2011.
Pomembna so tudi vsakoletna srečanja popotnikov v Sloveniji na drugem delu poti drugo soboto v maju. Velik sociološki moment, pojasnjuje Prah, so popotniki za hranitelje žigov in nasploh za državo, v katero prihajajo, saj njihov obisk pomeni prispevek nove, pozitivne energije v okolje poti, kar pomeni dvig kulturne ravni. To je tudi eno od zagotovil za izvajanje vzdržnega razvoja. Svojo kakovost prinašajo k paradigmi razvoja, ki temelji na ohranjanju virov, od katerih je odvisen obstoj človeštva. Pokažejo na odnos do okolja in njegovo učinkovito varovanje, ki je v sodobnem svetu eno pomembnih, če že ne najpomembnejše merilo razvitosti družbe. Dvigajo tudi zavest o nujnosti varovanja narave kot osnove človekovega obstoja. Gradi se ponos lokalnega prebivalstva in mu pokaže, kako lahko varovanje narave prinaša koristi za turizem in s tem posredno tudi ekonomske in zaposlitvene koristi lokalni skupnosti.
Umikanje lokalno osnovanih mej in mejic
»Evropohodi pokažejo tudi na umikanje lokalno osnovanih mej in mejic ter dajo možnost za sodelovanje in možnost sklepanja partnerstva. Sodobni globalizacijski procesi terjajo takšno prostorsko povezovanje, ki spodbuja podobnosti ter zanemarja oziroma omejuje posebnosti lokalnih življenjskih slogov in lokalnih kulturnih identitet. Globalni in lokalni procesi tako najdejo skupno rdečo nit v poti. Ne sme se zanemariti dejstva, da se s potmi razvija tudi podjetniška zavest. Kot načelo velja za izvajanje gospodarskih dejavnosti tako za posameznika kot za večje ali manjše podjetje oziroma družinske kmetije. Tako poti omogočajo promocijo navzven in navznoter oziroma od dežele oziroma pokrajine do posameznika. Tako lahko tudi preusmerjajo obisk z območij, kjer je nosilna sposobnost že presežena, na druga, manj ranljiva območja,« je poudaril pomen pešpoti Jože Prah.
Izzivi komisije za evropske pešpoti
Komisija za evropske pešpoti (KEUPS) je sestavljena iz po dveh predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije in Zveze gozdarskih društev Slovenije, sedež pa ima na Zavodu za gozdove Slovenije v Ljubljani. Člani komisije se srečujejo s številnimi izzivi, predvsem kako okrepiti povezavo med nosilci kontrolnih točk in KEUPS. Tako želijo še povečati promocijo drug drugega na lokalni ravni, kar pomeni izmenjavo podatkov o strukturi in željah gostov.
»Nosilce kontrolnih točk je treba usposobiti za podajanje interpretacije narave, saj je vse več tistih popotnikov, turistov, ki bi o naravi radi izvedeli več in v živo. Narava namreč navdušuje mnoge ljudi, zakaj ne bi tega dejstva izrabili v korist vseh? Zato nameravamo še naprej usposabljati vodnike po evropskih pešpoteh, organizirati usposabljanje za organiziranje trekingov, kar pomeni posledično ponudbo raznih paketov, in spodbujati povezave v državi in Evropi. Preseči je treba zaprtost znotraj posameznih institucij ali organizacij, lastnikov in podjetij ter se koristno povezovati s skupnimi projekti. Pri načrtovanju se mora vzpostaviti tudi sistem nizkocenovnih prenočišč in prenočišč na domu domačinov. Pri vsem naštetem pa se je treba predvsem vprašati, kaj želimo ponuditi našim popotnikom in kako želimo, da to ponudbo prepoznajo. V vsebine je treba vključevati ekološke izdelke s posameznega območja, vodnike, zloženke, načrte, informacijske centre in označbe ob poti ter osnovati več informacijskih centrov za evropske pešpoti,« je nanizal načrte in strategijo razvoja evropskih pešpoti Prah.
Izobraževanje vodnikov na poti k doživetjem s petimi zvezdicami
Po planinskih poteh, ki so tudi del evropskih pešpoti, pohodnike in goste spremljajo planinski vodniki. Kaže se tudi vedno večja potreba po vodnikih v naravnem okolju.
»Izobraževanje za vodnika v naravnem okolju je nujno potrebno, kar omogoča tudi nova strategija turizma, ki vodi k petzvezdičnim destinacijam, doživetjem in zgodbam. Narava ima vse te atribute, ki jih je treba dobro izkoristiti z veliko mero spoštovanja in ozaveščanja. Tega se dobro zavedata tudi Zavod za gozdove Slovenije in Turistična zveza Slovenija, ki sta pripravila razne module izobraževanja za posamezne sklope na terenu, kot so potekali na poti Po sledeh vodomca pri Grosupljem, zdaj poteka izobraževanje na poti Gozd je kultura v Sevnici. Naš cilj je, da vodnik v naravi postane poklicni standard. Tak vodnik mora biti zmožen načrtovati, organizirati in izvajati vodenje obiskovalcev v naravnem okolju skladno z veljavnimi predpisi, zagotavljati kakovost in uspešnost dela v delovnem okolju, racionalno in etično uporabljati in ohranjati vire, varovati naravo in okolje, odgovarjati za varnost in zdravje udeležencev ter komunicirati z različnimi ciljnimi skupinami,« je pojasnil Prah, ki se skupaj s sodelavci rad zgleduje po pohodniških državah, kot so Irska, Avstrija, Švica in Nemčija.
50 let evropskih pešpoti
Evropska popotniška zveza (ERA), katere del smo tudi Slovenci, se je organizirala na osnovi ideje Nemca dr. Georga Fahrbacha leta 1969. On je poudaril: »Odprimo meje, pojdimo drug do drugega peš, kajti tako se bomo med seboj najbolje spoznali in naučili spoštovati in ceniti sočloveka.« Evropska popotniška zveza ima tako za cilj vzpostaviti, označevati in vzdrževati dvanajst evropskih pešpoti in čezmejnih poti, ki naj potekajo vsaj skozi dve državi, pri tem se mora razumeti in varovati podeželje ter spodbujati načela trajnostnega razvoja. Poudarek daje poznavanju evropske zgodovine in kulture ter zaščiti te dediščine, ohranitvi pravice do prostega dostopa do podeželja s spoštovanjem okolja in čezmejnemu sodelovanju ter organiziranju vseevropskih dogodkov.
»V Sloveniji imamo več planinskih skupin, ki družno obiskujejo evropske pešpoti, to so PD Radlje, PD Lisca Sevnica, PD Krin in PD Slovenska Bistrica. Petdeset let evropskih pešpoti bodo oktobra proslavili na križišču E6 in E7 na Mačkovcu,« je napovedal Jože Prah.
