Po šestih letih sta med prebivalci ljubljanskega živalskega vrta spet kralj in kraljica živali – lev in levinja. Dobrih 180 kilogramov težek devetletni samec Maksimus in okoli štirideset kil lažja, a leto starejša levinja Čaja sta v Ljubljano pripotovala že konec januarja. Dober mesec sta se v notranjih prostorih ograde navajala na novo domovanje in spoznavala svoje oskrbnike, minuli konec tedna pa se je par prvič pokazal tudi obiskovalcem. S tem so v živalskem vrtu zaznamovali sedemdeset let svojega delovanja.
Ležerni dan velikih mačk
Maksimus in Čaja, ki sta v ljubljanski živalski vrt prišla iz poljskega živalskega vrta Lodž, sta predstavnika ogrožene podvrste azijskih levov. V okviru Evropske zveze živalskih vrtov jih namreč živi zgolj sto, v naravi pa v nacionalnem parku Gir v Indiji, poslednji oazi azijskega leva, živi le še okoli petsto živali. V ljubljanskem živalskem vrtu se nadejajo, da bosta tudi Maksimus in Čaja pripomogla k temu, da bo predstavnikov vrste v prihodnje nekoliko več. »Čeprav sta bila že na Poljskem nekaj časa skupaj in sta vajena drug drugega, naraščaja tam nista imela. Morda pa nas kaj preseneti. Ograda jima je všeč, sta mirna in morda bo v novem domovanju prišlo do premika in se bomo lahko veselili mladičkov,« je pojasnila biologinja in pedagoška vodja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan. Zagotovila je, da je ograda azijskih levov dovolj velika za družino.
Nova ograda je umeščena nedaleč od osrednjega bajerja in je urejena kot afriška vas. Razprostira se na več kot tisoč kvadratnih metrih in ima manjši bazen, parček pa ima na voljo še 170 kvadratnih metrov ogrevanih notranjih prostorov. Ker imajo levi radi nadzor nad okolico, je v ogradi tudi vzpetina z razglediščem, od koder se levu in levinji odpira pogled na sosednjo ogrado z antilopami. Te sicer lahko opazujeta le od daleč, saj se ne znajdejo na njunem jedilniku, v živalskem vrtu ju hranijo z govedino, drobnico, kunci in perutnino.« Ob prehranjevanju Maksimus in Čaja predvsem veliko počivata. »Sta mački in mačke 20 ur na dan ležijo, počivajo in si negujejo kožuh. Dejavne so približno štiri ure na dan,« je še pojasnila Furlanova.
70 let živalskega vrta
Nova prebivalca so v ljubljanskem živalskem vrtu javnosti prvič uradno predstavili natanko en dan pred okroglim jubilejem. Po nekaj neuspelih poskusih so namreč 10. marca 1949 ustanovili Zoološki vrt mesta Ljubljane, ki je z nekaj kletkami in akvarijem deloval blizu današnje stavbe RTV Slovenija v Kolodvorski ulici. Ker je lokacija kmalu postala pretesna, so živalski vrt dve leti po ustanovitvi preselili na današnjo lokacijo ob Večni poti, obiskovalci pa so si tisto leto lahko ogledali le osem vrst živali: jelena, volka, kuno belico in zlatico, par beloglavih jastrebov, jezerskega orla, par srebrnih fazanov in dve papigi ari.
Že leto po selitvi v Rožno dolino pa se je število živali občutno povečalo, saj jih je v živalskem vrtu domovanje dobilo kar 251, povečalo se je tudi število obiskovalcev. V živalskem vrtu so takrat našteli 55.000 obiskovalcev. Danes se v živalskem vrtu lahko pohvalijo s 300.000 obiskovalci na leto, število živali pa se je v tem času povzpelo že na več kot petsto. Tokrat sicer ni prvič, da sta na tem seznamu tudi kralj in kraljica živali. Levje rjovenje je pod Rožnikom nazadnje odmevalo pred šestimi leti, preden je zaradi zdravstvenih težav poginila 19 let stara levinja Simba. Samica je leta 1996 v Ljubljano prišla skupaj s samcem Boyem, ki je po težki operaciji zapletenega zloma nadlahtnice poginil leta 2011.
