Jagodičevje postaja v zadnjih letih vse pomembnejše na našem jedilniku, saj je kar nekaj raziskav potrdilo visoko vsebnost za zdravje koristnih snovi v tem sadju. Še vedno po priljubljenosti krepko vodi jagoda, ki ji sledijo borovnice, maline, različne vrste ribeza, robide, kosmulja in josta. Nekaj je tudi manj znanih križancev osnovnih vrst jagodičja.
Pomembna je zimska rez
Rezanje jagodičevja je v primerjavi s sadnim drevjem, kjer si moramo pomagati tudi z lestvijo in plezanjem, manj adrenalinsko. Edino pozornost moramo nameniti pomembnim razlikam glede časovnega puščanja ogrodnih vej in krajšanja enoletnih poganjkov. Za jagodičevje velja za osnovno rez zimska, ki jo opravljamo v lepih zimskih oziroma praktično že pomladnih dneh. Kajti v času rezi ne sme zmrzovati, prav tako naj bo vreme vsaj tri dni suho, da se bodo rane zaprle. Tako bomo zmanjšali možnost okužb.
Rezi med posameznimi sadnimi vrstami se razlikujejo in za vsako je pomembno poznati osnove, če ne želimo prekiniti rodnosti v prihodnjih letih. Najmanj bomo razmišljali pri črnem ribezu, ki ima najkakovostnejše grozde na enoletnih poganjkih, ki se razvijejo na dve- in triletnem lesu. Z rezjo skrbimo za redčenje starejšega lesa, kjer so manj kakovostni rodni brsti, grozdiči so manjši, drobnejše pa so tudi jagode. Tudi poganjki, ki poženejo iz koreninskega vratu (iz tal), so največkrat brez rodnih brstov. Če jih pustimo, postanejo naslednje leto dveletni, enoletni les, ki bi iz njih pognal, pa bi že imel rodne brste. Vendar vse enoletne rasti ne moremo puščati, saj zgostijo rast in jemljejo energijo, obstaja pa tudi večja verjetnost pojava glivičnih bolezni. Zato stebla vedno izrezujemo tako, da škarje vstavimo v zemljo in izrežemo cel poganjek.
Kaj pa rdeči ribez?
V nasprotju s črnim ribezom rodi rdeči ribez tudi na tistih enoletnih poganjkih, ki poženejo iz starejšega lesa. Ne glede na to lahko imamo v grmu tako kot pri črnem ribezu od 12 do 15 poganjkov. Tako kot pri črnem ribezu tudi tu kolobarimo z njimi. Razlika je v tem, da so njegovi poganjki lahko rodni od šest do osem let. »Stare poganjke izrezujemo in jih nadomestimo z novimi. Poganjke lahko krajšamo in režemo po želji. Prizadevamo si za lepo odprt in dobro osončen grm. Tam, kjer je sonce, bodo lepi in sočni plodovi. Ribez rodi na koncu vej. Pogosto so ti poganjki dolgi in jih dobimo veliko, a samo drobne plodove.
Pri kosmuljah se je obrezovanja najbolje lotiti kar redno na začetku vsake sezone. Ker imajo zelo veliko močnih trnov, je pametno uporabiti rokavice in sredino grma dobro razredčiti. To pa zato, ker imajo pogosto težave s plesnijo. Zato vse veje, ki se prepletajo v sredini grma, dobro razredčimo in porežemo. Skrajšamo tudi stranske poganjke. Zunanje veje hitro ležijo kar na tleh. To pomeni, da so izpostavljene vlagi, kar vodi v okužbo z boleznijo. Treba jih je podpreti s palicami ali drugo oporo.
Za uspešno rast in razvoj potrebujejo ameriške borovnice zemljo s kislim pH. Po sajenju praviloma ne režemo, izrežemo le poškodovane in zakrnele poganjke. Prvo leto odstranimo vse cvetove, da se rastlina lepo prime in da ni nepotrebnega izčrpavanja zaradi pridelka. Naslednja leta cvetov ne trgamo več, prvi pridelki pa bodo ravno pravšnji za pokušnjo. Posamezni poganjki so rodni od šest do osem, nato rodnost močno pade, zato jih je treba izrezati in nadomestiti z novimi. Upoštevamo enake osnove rezi kot pri rdečem ribezu. Edina razlika je, da enoletnih poganjkov ne krajšamo zaradi rodnih brstov, ki so na vrhu rasti.
