Domače jagode
Obstaja ogromno vrst jagodičevja, ki ga zelo radi gojimo na domačem vrtu, saj to niso samo jagode. Cvetenje jagod se v celinskem delu Slovenije začne že v aprilu, zorenje plodov pa že sredi maja. Čas cvetenja oziroma zorenja ni primeren za sajenje ali presajanje jagod, saj povzročimo rastlini velik stres in poškodujemo koreninski sistem. Najboljši čas za presajanje je po zorenju, od junija do konca avgusta. Jagode lahko kupimo že kot sadike v lončkih ali jih vzgojimo sami. To storimo tako, da že pri obstoječem nasadu puščamo živice, iz katerih se razvijejo nove rastline. Treba je vedeti, da imamo posamezne sadike lahko največ tri leta, nato jih zamenjamo in jih posadimo na drugo mesto v vrtu. Pri sajenju uporabimo organsko gnojilo, ki vsebuje veliko fosforja in kalija, ki igrata pomembno vlogo pri razvoju cvetov in plodov.
Ameriške borovnice
V Sloveniji imajo v kraju Borovnica primerno kislo zemljo za direktno sajenje ameriških borovnic v vrt. Pogoje lahko ustvarimo kar sami. Ker smo poleti pogosto odsotni zaradi dopusta, jih je na domači vrt najbolje posaditi v polsenčno lego, tako se bo zemlja manj izsušila, suša namreč vodi v hiter propad rastline. Jamo skopljemo široko 80 cm in globoko 40 cm. Vanjo na dno položimo mrežo proti voluharju in filc, ki služi boljšemu zadrževanju vode. Sadike posadimo v kislo šoto, da zagotovimo ustrezno kislost. Sadilno jamo polnimo postopoma, tako da dodajamo okoli 20–30 odstotkov izkopane zemlje in jo sproti mešamo s šoto. Pozorni bodimo tudi pri izbiri gnojila, saj moramo vzdrževati kisel pH zemlje, v katero so posajene borovnice. Na koncu je priporočljivo dodati zastirko, ki bo preprečila izsuševanje. Uporabimo žaganje od iglavcev, iglice od smreke ali drugih iglavcev ali borovo lubje. Posamezni poganjki so rodni 6–8 let, nato rodnost močno pade in jih je treba izrezati in nadomestiti z novimi. Izrezujemo in krajšamo poganjke tako, da je sredina grma lepo osončena in odprta. Poganjkov na glavnih in stranskih vejah ne krajšamo, saj ameriška borovnica vedno rodi na koncu poganjkov.
Ribezi
Vsi ribezi dobro uspevajo v nevtralni do rahlo kisli zemlji. Če imamo golo sadiko, črni ribez ločimo od drugih ribezov po vonju. Ko podrgnemo po lesu in brstih, črni ribez oddaja zelo prijeten, specifičen vonj, medtem ko ga ostali ribezi nimajo. V enem grmu ribeza naj bo okoli 12 stebel, ki jih izmenjujemo. Pri črnem ribezu so posamezna stebla rodna štiri leta, potem jih izrežemo tako, da vstavimo škarje v zemljo in izrežemo poganjek. Stebel pri črnem ribezu nikoli ne krajšamo, saj jih z delanjem takih ran izpostavimo škodljivi steklokrilki, katere ličinka se hrani z strženom in tako hitro uniči grm.
Pri rdečem ribezu naj bo v grmu tako kot pri črnem okoli 12 poganjkov. Razlika je v tem, da so njegovi poganjki lahko rodni 6–8 let. Stare poganjke prav tako izrezujemo in jih nadomeščamo z novimi. Poganjke lahko krajšamo in režemo po želji, grm vzdržujemo dobro osončen za lepe in sočne plodove. Dolge enoletne poganjke lahko prikrajšamo za tretjino, saj bomo tako dobili lepe in debele jagode. Razmnožujemo jih s potaknjenci tako, da uporabimo mlad les in tri očesa vstavimo v zemljo, tri pa pustimo nad njo in počakamo, da se ukorenini.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia
