Koledarsko še ne, vremensko pa smo vsekakor zakorakali v zgodnjo pomlad. Poleg prijetnih temperatur so glavni kazalniki tega letnega časa barve in vonjave cvetov in plodov, ki kar naenkrat pokukajo na plano.
Na travnikih najprej zacvetijo zvončki, trobentice in teloh, nakar se jim pridruži žafran, ki cveti do maja. Kdor bo pozoren, bo videl tudi rumene cvetove lapuhe, bele cvetove marjetic ter modre cvetove torilnic. V gozdu je čas za uspevanje zelenkastega tevja, vijoličastih jetičnikov in belega socvetja repuha, ki se pojavi ob rečnih bregovih oziroma tam, kjer so tla močno prepojena z vodo. V gozdu sicer trenutno najbolj uspevajo zelnate rastline, saj veje dreves še niso dobro pognale listja, zato lahko do tal pride veliko svetlobe. Zgodnje zelnate rastline, pogosto uporabljene tudi v kuhinji, so čemaž, gozdna jagoda, jesenski podlesek, navadna ciklama, navadno kresničevje, šmarnica, na videz podobna čemažu, a za uživanje strupena, ter druge, bodisi zdravilne bodisi strupene zelnate prebivalke slovenskih gozdov.
Cvetje, ki uspeva tik pred pomladjo in je primerno za okrasitev balkonov, vrtov in tudi grobov, so raznobarvne primule, priljubljene dvoletnice mačehe in nekatere drobne blazinaste trajnice. Slednje izvirajo iz gorskega sveta in so navajene zacveteti v hipu, ko skopni sneg.
Pelodi trav ali dreves, ki so sicer neizogiben del našega ekosistema in imajo seveda tudi estetsko vrednost, pa so za nekatere lahko nočna mora. Določeni pelodi trav in dreves, ki cvetijo marca, so vir alergij. Alergeni, ki so v Sloveniji v zraku marca, so cvetni prah leske, jelše, topola, jesena, v manjših količinah tudi breze. Alergeni trav so najbolj prisotni aprila, maja in junija.
Zakonska ureditev v Sloveniji nabiranje rastlin tudi delno omejuje. Rastje, ki velja za ogroženo in zavarovano, določa uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ker pa se imen ogroženih vrst s pomočjo slikovnega gradiva najbrž ne bomo učili na pamet, si velja zapomniti, da so čudovite cvetlice, ki jih večinoma najdemo v narodnih, regijskih in krajinskih parkih, praktično nedotakljive.
Pravilnik o varstvu gozdov pa je dokument, ki določa, koliko plodov lahko naberemo. Če se omejimo le na spomladanske, sme posameznik v gozdu za lastne potrebe na dan nabrati po največ 2 kilograma borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod, brusnic, mahov in ne več kot 1 kilogram čemaža. Za vse druge vrste zeli velja, da se jih sme nabrati največ 1 kilogram. Nepremišljeno nabiranje plodov nas lahko udari po žepu, globe se gibljejo med 100 in 300 evri. A pri najbolj priljubljenem zgodnjem cvetju imamo največ svobode. Nadzemno trganje neprekosljivih zvončkov in krasnega teloha za zdaj ni zločinsko dejanje.
