»Tako kot smo si ljudje različni, se med seboj razlikujejo tudi zvončki,« med pobeljenimi zelenicami Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pripoveduje njegov vodja Jože Bavcon. Na slovenskih tleh raste sicer zgolj ena od devetnajstih vrst iz rodu navadnih zvončkov – navadni mali zvonček –, v ljubljanskem botaničnem vrtu pa imajo kar od šestdeset do sto različnih sort navadnega malega zvončka. Te se, poudarja strokovnjak, med seboj precej razlikujejo. Cvetovi nekaterih so večji, drugih manjši, eni imajo popolnoma bele cvetne liste, drugi zelenkasto ali rumenkasto obarvane.
Zvonček Ljubljana prodali za 350 evrov
Čeprav zvončki rastejo na skoraj vseh koncih države, pa so še posebej tesno povezani prav s prestolnico. »Ljubljana bi se lahko imenovala tudi mesto zvončkov,« je prepričan Bavcon. Kot pričajo nekateri zapisi iz leta 1762, so ob koncu hladnih zimskih dni nežni beli zvončasti cvetovi že takrat čisto pobelili pobočja Grajskega griča, zvončki so navedeni tudi na seznamu rastlin v botaničnem vrtu iz leta 1812, prestolnica pa zdaj že tradicionalno pod okriljem botaničnega vrta gosti tudi Festival zvončkov.
Zaklad pred domačim pragom
Na ljubljanskih travnikih so sicer najpogostejši takšni s progastim vzorčkom, pravi botanik, ki pa je pred skoraj desetimi leti v okolici prestolnice našel tudi prav posebno različico teh belih znanilcev pomladi. Cvetni listi te različice so zeleno obarvani, sorta pa danes nosi ime glavnega mesta. Ljubljana se tako ne ponaša le z belo vrtnico Ljubljana, temveč tudi z zvončkom Ljubljana. Je srednje zgodnja sorta, ki zacveti konec februarja, če je zima mrzla, šele marca, njegovi listi so sinje zeleni, cvetovi pa dolgi, široki in bolj zaobljeni. »Zunanji cvetni del s svojo čašasto obliko spominja na kronico, kar ni presenečenje, saj kronice rastejo na bolj močvirnatih tleh,« pojasnjuje Bavcon. Na eni izmed dražb so v botaničnem vrtu zvonček Ljubljana v slabih dveh urah prodali za 350 evrov.
Še globlje v žep je bil pripravljen kupec seči za zvonček Nova Gorica, prav tako poimenovan po kraju najdbe. Tudi njegovi cvetni listi so zelenkasto obarvani, a so manjši kot pri zvončku Ljubljana. »Na dražbi smo začeli z izhodiščno ceno 99 centov, v petih dneh pa se je znesek dvignil do končnih 530 evrov,« pove Bavcon.
Slovenske bele kapljice, kot bi se glasil dobesedni prevod iz angleščine (snowdrops), so tako v tujini, kjer jim pravijo tudi »zakladi iz Slovenije«, že cenjene, v botaničnem vrtu pa si želijo, da bi jih bolj cenili tudi doma. »Imamo srečo, da imamo te zaklade pred domačim pragom, zato bi morali zanje bolje poskrbeti. A žal še vedno prepogosto naletimo na travnike, kjer so zvončki obdani z odpadki,« sklene sogovornik.
