Prvotno zastavljeni datum, 1. marec, bi namreč v primeru nepodpisa sporazuma prinesel dvig carin na 200 milijard ameriških dolarjev vreden kitajski izvoz na ameriški trg z 10 na 25 odstotkov. Po Trumpovih besedah so s Kitajsko v zadnjih tednih dosegli znaten napredek v trgovinskih pogovorih pri pomembnih strukturnih temah, vključno z varovanjem intelektualne lastnine, prenosom tehnologij, kmetijstvom, storitvenim sektorjem, valutami in številnimi drugimi področji.
Po zadnjih informacijah so pogajanja med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma v zaključni fazi, v okviru trgovinskega sporazuma pa naj bi bila večina carin za Kitajsko verjetno odpravljena. Spodbudne novice so pozitivno vplivale predvsem na tečaje kitajskih delnic, ki so dosegle 6,7-odstotno rast na tedenski ravni (merjeno v evrih), medtem ko so tečaji delnic preostalih azijskih družb v povprečju upadli zaradi razočaranja nad tem, da Trump in severnokorejski voditelj Kim Jong Un nista podpisala jedrskega dogovora. Padec tečajev zaradi objave o šibkejši, 0,1-odstotni gospodarski rasti Brazilije v zadnjem četrtletju 2018 so utrpele brazilske delnice (–4,8 odstotka). Negativna donosnost japonskega delniškega indeksa je deloma posledica depreciacije japonskega jena v primerjavi z evrom, poleg tega je razočarala novica o največjem upadu japonske proizvodnje v zadnjem letu, k čemur so prispevali predvsem proizvodni stroji in avtomobilska industrija.
Upočasnitev gospodarske rasti na Kitajskem in v Evropi je začela bremeniti gospodarstvo, ki je odvisno od izvoza, dodatno pa se Japonska sooča z upadanjem prodaje na drobno. Da se je februarja znižala tudi proizvodnja v evrskem območju, kažejo v petek objavljeni podatki inštituta IHS Markit. Proizvodni indeks PMI je z vrednostjo 49,3 prvič po juniju 2013 padel pod mejo 50, ki nakazuje na krčenje. Med posameznimi državami sta se najslabše odrezali Nemčija (47,6) in Italija (47,7), krčiti se je začela tudi proizvodnja v Španiji, medtem ko so skromno rast dosegle Francija, Avstrija in Nizozemska.
Najbolj skrb zbujajoč za evropsko proizvodnjo je trend upadanja novih naročil. Zaradi hitrejšega zmanjševanja naročil od proizvodnje in s tem presežnih zalog se bo v prihodnjih mesecih proizvodnja verjetno še skrčila, če ne pride do izboljšanja na strani povpraševanja. Podjetja v raziskavi poročajo o zaskrbljenosti glede trgovinskih pogajanj, povezanih z ameriškimi carinami, negotovost pa predstavljajo tudi obeti svetovne gospodarske rasti in politično stanje, zlasti brexit. Ob skorajšnjem koncu sezone objav poslovnih rezultatov ameriških družb – poročalo je namreč že 97 odstotkov podjetij, vključenih v indeks S&P – velja omeniti, da so bili dobički v zadnjem četrtletju leta 2018 v povprečju za 12 odstotkov višji kot leto poprej. Z rezultati pa se ne more pohvaliti drugi največji svetovni proizvajalec osebnih računalnikov in računalniške opreme HP. Prihodki družbe so se v zadnjem četrtletju povišali za samo 1,3 odstotka, družba pa je v preteklem tednu opozorila na pričakovani padec prihodkov od prodaje tiskalnikov za 3 odstotke do konca leta 2019, kar je predvsem posledica manjšega povpraševanja v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Zaradi negativne novice je delnica družbe HP četrtkovo trgovanje zaključila 17,8 odstotka nižje, kar je največji padec tečaja delnice v zadnjih sedmih letih.
