V zadnjem desetletju se sicer število mlajših od pet let ne znižuje več, še vedno pa se povečuje število starejšega prebivalstva. Ti tako več denarja namenjajo varčevanju in varnejšim naložbam, kar posledično znižuje raven investicij. Podjetja, ki potrebujejo več kapitala, do tega težje dostopajo. To se med pomembnejšimi trgi delno odraža tudi na kapitalskih trgih v Evropski uniji. Delniški trgi že dlje časa stagnirajo, inflacija se vrti okoli ničle, nova podjetja na borznem parketu pa so redka. Po drugi strani se razmere v zdravstvenih ustanovah poslabšujejo, čakalne vrste se daljšajo, primanjkuje postelj v domovih za ostarele. Primanjkuje tudi zdravstvenega osebja in ljudi, ki skrbijo za starejše.
Nekoliko boljše razmere so v Združenih državah Amerike, kjer pritok migrantov v zadnjih letih omogoča ohranjanje nekoliko boljše demografske slike. Pri njih je problem drugje. Starejšemu prebivalstvu je bilo v zadnjih dveh desetletjih obljubljeno preveč. Težava z njihovim pokojninskim sistemom je z vsakim letom večja. Teh obljub ameriška država ne more zagotoviti, zato bo morala pravice v prihodnosti zmanjšati. To pa lahko pretrese družbo in vpliva na prihodnje naložbene politike državljanov. V podobni godlji je tudi Japonska, kjer projekcije kažejo, da se bo število prebivalstva v naslednjih štiridesetih letih znižalo za okoli 30 odstotkov. Tudi pri nas domači kapitalski trg ne uspe generirati dovolj povpraševanja, zaradi česar se cene delnic vrtijo na isti ravni že več kot dve desetletji.
Vsa podjetja, ki jim bo uspelo zagotoviti storitve in proizvode za starejšo populacijo, se bodo v prihodnosti razvijala. Veliko teh podjetij je v sektorju farmacije in zdravstva. Na račun staranja se bodo poslabšali številni ekonomski kazalci, problem pa bo postajal vedno večji. Države, ki se bodo s tem uspešno soočile z avtomatizacijo in novimi tehnološkimi rešitvami, bodo tudi v prihodnosti generator rasti.
