Profesor sintetične biologije in kemičnega inženiringa Jay Keasling z ameriške univerze Berkeley je v sodelovanju z ekipo ugotovil, da ključnih sestavin konoplje THC in CBD ni nujno pridobiti z gojenjem omenjene rastline, temveč lahko oba kanabinoida pridobivamo tudi s pomočjo posebej obdelanih kvasovk. Raziskavo so objavili v februarski številki znanstvene revije Natue.
Raziskovalci so ugotovili, da čudežni enocelični organizmi, ki jih človeštvo uporablja pri proizvodnji piva, vina, kruha in številnih drugih dobrot, zmorejo pod določenimi pogoji proizvesti posamezne ključne kemične sestavine konoplje, vključno z glavnima psihoaktivnima snovema THC in CBD, ki sta zanimivi tudi za zdravstvo.
Kvasovkam, ki jih uporabljamo pri varjenju piva, so spremenili 16 genov, po transformaciji pa so zmogle vrsto sladkorja, znano kot galaktoza, spremeniti v THC ali CBD, odvisno od spremenjenih genov. Proces je za zdaj sicer še v povojih in proizvaja precej majhne količine želenih snovi, zato bo do komercialne uporabe metode trajalo še nekaj časa. Odkritje je vseeno zanimivo. Z dekriminalizacijo in ponekod tudi legalizacijo marihuane in njenih izdelkov se je to področje pričelo hitro razvijati, industrija pa si od tovrstnih odkritij obeta enostavnejšo in cenejšo metodo pridobivanja ključnih sestavin za svoje zdravstvene ali rekreativne izdelke.
S proizvodnjo kanabinoidov s pomočjo kvasovk namreč ni več potrebe po širnih poljih, kjer raste konoplja. Prav tako s to metodo ni več treba paziti, da med ekstrakcijo enega kanabinoida po nesreči ne izvlečemo tudi neželenih drugih. Te nevarnosti pri proizvodnji kanabinoidov s kvasovkami naj ne bi bilo, saj vsaka gensko spremenjena vrsta proizvede zgolj enega. To ponuja tudi možnost enostavnejšega doziranja in kombiniranja kanabinoidov v končnih izdelkih, proces pa naj bi bil tudi manj zamuden od gojenja rastlin do zrelosti.
