V nekaterih državah konopljo, ki je standardizirana od semena do bolnika, uporabljajo v vsakdanji klinični praksi že več let, pri nas pa je medicinska konoplja za zdravljenje uradno še vedno prepovedana. Leta 2014 je vlada dala zeleno luč, da se začne uporabljati učinkovine iz konoplje v medicinske namene, toda v drugo skupino prepovedanih drog so premaknili samo THC. Bolniki lahko tako z belim receptom dobijo izključno sintetične pripravke iz konoplje, ki pa naj bi bili manj učinkoviti od naravnih, predvsem pa stanejo več od lahko dostopnih ilegalnih pripravkov.
Črni trg z izdelki nenadzorovanega izvora tako še vedno cveti in povzroča tako številno opuščanje kliničnih zdravljenj kot povečano število zastrupitev s THC in podobno. »Zaznavamo nekritično jemanje konopljine smole, olj in tako naprej. Zgodilo se je že denimo, da je bolnik vzel smolo, nato pa je bil urgentno obravnavan v kliničnem centru zaradi možganske kapi,« ponazarja dr. Danica Rotar Pavlič z zdravniške zbornice in dodaja, da je zaradi nelegalnosti izdelkov bolnike tudi strah priznati, da so se na lastno pest odločili za dodatno terapijo. Doleti jih namreč lahko tudi kazenski pregon, enako tudi zdravnike, če jih podprejo.
Dostop v lekarni
Zaradi vsega naštetega in dejstva, da vse več raziskav kaže terapevtski potencial konoplje, so se v Zdravniški zbornici Slovenije čutili nagovorjene, da prevzamejo pobudo za ureditev razmer v slovenskem prostoru. Oblikovali so posebno delovno skupino, ki je že pripravila konkretne predloge za uporabo medicinske konoplje in kanabinoidov. Za začetek predlagajo, da vlada tokrat premakne konopljo iz prve v drugo ali tretjo skupino prepovedanih drog, nato pa naj agencija za zdravila medicinski konoplji podeli status zdravila, da bo tako kot vsa zdravila dostopna na recept v lekarni.
»Od države pričakujemo takšen pravni okvir, da bo zdravnikom omogočeno legalno zdravljenje z medicinsko konopljo, da bo zagotovila zadostno količino medicinske konoplje za vse bolnike in da jo bo kot zdravilo plačala zdravstvena zavarovalnica,« izpostavlja dr. Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, eden od članov delovne skupine, ki upa na tesno sodelovanje stroke. Prek zdravniške zbornice so že pozvali razširjene strokovne kolegije, sekcije in združenja, da določijo indikacije in kontraindikacije za zdravljenje z medicinsko konopljo.
Zdravniki si želijo znanja
Zavedajo se, da se pravzaprav šele spoznavajo s terapevtskim potencialom konoplje, in to zavedanje želijo prenesti tudi na javnost. Dr. Krek je odločen, da je treba narediti konec pretiranemu poenostavljanju, da konoplja zdravi vse. »Za zdaj imamo samo predklinične podatke. Trenutno ni bolezni, za katero lahko z gotovostjo trdimo, da jo kanabinoidi vzročno zdravijo,« poudarja tudi dr. Aleš Pražnikar z ljubljanske nevrološke klinike, kjer zaradi tehtanja med potencialom in stranskimi učinki uporabljajo konopljo le kot terapijo z oznako sočutna raba. To pomeni le v primerih težko obvladljivih simptomov, potem ko ni uspeha z zdravili prve in druge izbire.
Po predlogu delovne skupine bi zdravljenje z uporabo medicinske konoplje vodili specialisti in zdravniki, ki se bodo predhodno udeležili posebnega izobraževanja. To je nujno potrebno, kar so pokazali tudi rezultati njihove spletne ankete. V njej je kar 95 odstotkov od 642 zdravnikov ocenilo, da potrebujejo dodatno znanje. V Zdravniški zbornici Slovenije bodo zato že novembra pripravili prvo izobraževanje za uporabo medicinske konoplje v praksi. Udeležba bo mogoča brez kotizacije, zato pričakujejo še zlasti dober odziv. Pritisku na pristojne pa so se pridružili tudi v Združeni levici in poslanski skupini SD.