Pojav konoplje, ki vsebuje CBD, v prosti prodaji je največji prestop konoplje v svet legalnosti pri nas. Ne zaradi zakonske regulative, kajti izdelek je skladen z zakonodajo. Bolj gre za to, da nemalokateri državljan še vedno vse meče v isti koš in ne loči med konopljo, ki ima psihoaktivne učinke, in konopljo, ki jih nima.

Po domače rečeno gre za razlikovanje med konopljo, ki na človeka učinkuje tako, da je »zadet«, in konopljo, ki učinkuje blažje. Ne glede na površnost pri ločevanju enega in drugega pa je CBD-konoplja ali »blaga trava« prva, ki se je v obliki za oralno uživanje pojavila v prosti prodaji. Nedavno celo na policah bencinskih črpalk.

Širok profil odjemalcev

Za konopljo velja, da vsebuje več kot sto različnih sestavin, najrazvpitejša pa je THC ali tetrahidrokanabidiol. THC je tisti, ki povzroča klasično omamljenost, zaradi katere marihuana v večini primerov ostaja družbeno nesprejemljiva oziroma ilegalna. Ilegalne pri nas so že rastline, ki vsebujejo več kot 0,2 odstotka THC. Za primerjavo in orientacijo navedimo, da nekatere sodobne konoplje premorejo tudi več kot 30 odstotkov THC.

Ker se je zakonodaja osredotočila na boj proti omamljenosti, zakoni, ki regulirajo pridelovanje in trgovanje s konopljo, temeljijo predvsem na vsebnosti THC. Druge spojine niso sporne, s čimer pa se je odprlo sivo področje oziroma možnost za komercialno trženje tudi drugih sestavin konoplje, torej tistih, ki zakonsko niso omejene. Trenutni zmagovalec te igre je CBD ali kanabidiol. Konoplja z nizkim odstotkom THC in višjimi odstotki CBD je očiten rešitelj posla. Iz več razlogov, ki so očitno zapadli v sinergijo. CBD-konoplja ni prepovedana in sporna, obenem pa je idealna za vse, ki omamljenosti od klasične THC-konoplje bodisi ne prenesejo ali jo vnaprej zavračajo. Konoplja z nizkim odstotkom THC (0,2 odstotka) in visokim odstotkom CBD predvsem ni psihoaktivna. Prav psihoaktivnost (ali zadetost) je za marsikoga glavni problem in ovira uživanja konoplje s THC.

»Odjemalci so ljudje, ki so postali starejši, imajo službe, družine, otroke in bi se radi sprostili, a pri tem zadržali fokus, česar konoplja z večjim deležem THC ne omogoča, konoplja, v kateri prevladuje CBD, pa. Imamo tudi kupce, ki so prenehali kaditi klasično konopljo. Uživalci CBD so povsem drugačni od uživalcev THC,« razlaga Martin Fon, avstrijski državljan slovenskega rodu, ki je na Trubarjevi cesti v Ljubljani nedavno odprl trgovino z izdelki iz CBD-konoplje. Na idejo je prišel kot študent medicine v Avstriji, ko se je seznanil s tem, da CBD omiljuje povečan tlak pri očesnem glavkomu.

Kar pa ni vse. CBD se pripisuje ugodno učinkovanje še v primerih epilepsije, multiple skleroze, parkinsonove bolezni, različnih vnetij, luskavice, srčno-žilnih bolezni in še bi se dalo naštevati. Zato takšna konoplja zanima predvsem ljudi, ki jih skrbi za zdravje. Fon je na Dunaju, od koder prihaja, posel začel pred tremi leti, s konopljo kot tako pa se pred tem niti ni ukvarjal, pravi. Izkušnje z gojenjem rastlin na balkonu so tako ali tako nekaj drugega kot pridelovanje industrijske konoplje na polju s 50.000 rastlinami. To prav tako zadnja tri leta na primer počne Vasten Valič, eden izmed 20 slovenskih podjetnikov, ki so se zadnja leta začeli ukvarjati s tovrstno dejavnostjo. Vsa mazila, kozmetiko, CBD-kapljice in druge produkte izdeluje iz lastnih surovin. Kar je butičen pristop. »Vsi mislijo, da gre za velike zaslužke, vendar je pri tem ogromno dela. Mladostniško gojenje konoplje je nekaj drugega kot pridelovanje industrijske. Da si uspešen, potrebuješ trikotnik: njivo, ki jo lahko nadzoruješ, ljudi, ki znajo saditi in pobirati pridelek, ter sušilnico. Vse tri postavke si morajo biti blizu. Kajti če izdeluješ eterične pripravke, moraš konopljo uporabiti takoj, ko jo pobereš, pri pridobivanju CBD pa jo je treba sušiti, kar je spet poseben problem. Poleg tega so začeli kmetje zviševati cene. Vse to navaja, da se bolj splača notranja pridelava v rastlinjakih, saj v njih bolje nadziraš tako kakovost kot količino produkta.«

Sivo področje poslovanja

Posel s CBD je v razmahu. Če so za minulo leto v Evropi napovedovali poslovanje v obsegu 200 milijonov evrov, je številka ob koncu leta dosegla milijardo evrov. Da med tistimi, ki iščejo konopljo s THC, in tistimi, ki iščejo konopljo s CBD, obstaja razlika, priča tudi dejstvo, da cene CBD-konoplje celo presegajo cene THC-konoplje na črnem trgu. Kar pomeni, da tisti, ki jih zanima THC-konoplja, na trg CBD-konoplje niti ne vplivajo. Slednja je posebna zgodba. Luka Freyer, eden od Slovencev, ki so v poslu in poznajo razmere, pravi: »Italijani so letos udarili dumpinške cene in pri njih lahko kilogram CBD-konoplje dobiš za 200 evrov, v Avstriji pa stane od 1200 do 2500 evrov. Makedonija je resda dovolila pridelavo, vendar je od tam težko prodajati, kajti za prodajo v EU moraš izpolnjevati evropske standarde, te pa je v Makedoniji težko doseči, saj primanjkuje ljudi in infrastrukture.«

Kot vse kaže, je pridobivanje CBD prihodnost poslovanja s konopljo. Ta je legalna in tudi dražja. Če gram ilegalne THC-konoplje v naših krajih stane od 4,5 do 8 evrov, gram CBD-konoplje, torej takšne, ki se na črpalkah prodaja kot čaj, stane 10 evrov. Idealno za tiste, ki prodajajo, in zgolj špekuliramo lahko, v katero smer bi se premaknil ilegalni trg, če bi prišlo do splošne legalizacije. Očitno bi se vse podražilo. A Freyer pravi: »Splošne legalizacije ni pričakovati. Naša oblast bi lahko naredila največ, če bi dovolila, da bi se CBD-konoplja prodajala kot nadomestek za tobak, kar je povsem legalna kategorija, znotraj katere se prodaja kar nekaj zadev. Nima smisla, da se cvetovi prodajajo kot čaj, dejansko pa jih ljudje kadijo, poleg tega bi ljudje več posegali po varni konoplji z manj THC.«

Zadeve torej potekajo zgledno. In logično. Kdor je na THC, ga CBD niti ne zanima. In obrnjeno. Z eno malo slabostjo oziroma nečimrnostjo, ta pa je, da Slovenija, navkljub že omenjeni bogati tradiciji vzgajanja konoplje nima svoje sorte na seznamu sort konoplje, dovoljenih v EU. Primerno in zveličavno bi bilo, da se na tem seznamu znajde tudi kakšna slovenska semenka.