Po zadnjih podatkih Združenih narodov (iz leta 2016) konopljo po svetu uporablja okoli 192 milijonov ljudi, kar je več kot seštevek uporabnikov vseh drugih drog. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer je po podatkih NIJZ za obdobje 2011–2012 (nova raziskava trenutno poteka) marihuano ali hašiš pokusilo že 15,8 odstotka ljudi, starih od 15 do 64 let. V nasprotju z drugimi drogami in celo alkoholom pa kljub izredni svetovni priljubljenosti konoplje smrti, ki bi bila neposredna posledica uživanja konoplje, še ni bilo.
Zakaj je tako, razkriva podatek o njenem ocenjenem srednjem smrtnem odmerku (LD50), ki predstavlja 50 odstotkov možnosti za smrt po zaužitju. Za kontekst navedimo, da ta prag dosežemo z zaužitjem 20 tablet aspirina, 13 nemudoma popitimi šilci žgane pijače ali 6 litri nemudoma popite vode. Da bi takšno verjetnost smrti dosegli s konopljo, bi na podlagi ocen morali v 15 minutah pokaditi več kilogramov zelo močne konoplje z 20 odstotki glavne psihoaktivne sestavine tetrahidrokanabinola (THC), kar je težko predstavljivo. Močnejša konopljina cigareta namreč običajno vsebuje približno gram konoplje. Javnost sicer od časa do časa razburijo poročanja o zastrupitvah s konopljo, a gre zgolj za zdravstveni termin, medtem ko bi običajni uporabnik konoplje s konopljo »zastrupljenemu« človeku preprosto rekel, da je zadet. Kadar je zadetost prehuda, znata slediti slabost in morda bruhanje. Resnejše težave utegnejo imeti posamezniki s predhodnimi zdravstvenimi težavami, predvsem srčnimi boleznimi.
Z razbijanjem mnogih mitov okoli konoplje in obsegu njene nevarnosti za zdrave odrasle osebe ter dejstvom, da je kljub prohibiciji že zdaj skoraj vsenavzoča povsod po svetu, se rahljajo tudi zakonske prepovedi. Najpogosteje gre za dekriminalizacijo oziroma toleriranje. Na Poljskem, kjer se na ulici ne sme odpreti pločevinke piva, je konoplja dovoljena za zdravstvene namene, za zdravljenje pa jo lahko uporabljajo tudi na Hrvaškem, v Nemčiji, Švici, Italiji, na Češkem, v Makedoniji in številnih drugih državah. Tako je tudi pri nas, rekreativna uporaba pa je v Sloveniji dekriminalizirana. Slednja je v omejenih količinah in v zasebnih prostorih legalna v Španiji, povsem legalna je za domačine v Urugvaju, 17. oktobra letos bo povsem legalizirana v Kanadi, legalna pa je tudi v devetih zveznih državah ZDA in v omejenih oblikah še v nekaj državah po svetu.
Za zanimiv pristop so se odločili tudi v Švici, kjer je rekreativna uporaba konoplje sicer zgolj dekriminalizirana, a je konopljine cigarete mogoče kupiti tudi v trgovinah. Trik je v tem, da gre za konopljo, ki ima manj kot 1 odstotek THC, kar je meja med ilegalno in legalno količino, a ima toliko višjo vsebnost druge ključne sestavine konoplje cannabinodiola (CBD). Ta nima psihoaktivnih učinkov, temveč sprošča. Konopljo z visokimi količinami CBD je v Švici denimo mogoče kupiti celo v Lidlu.
Države, ki so se odločile za legalizacijo in nadzor nad prodajo ter pridelavo konoplje, imajo od tega tudi velike finančne koristi. V ameriški zvezni državi Kolorado je konoplja legalna od januarja 2014, prodajo pa so močno obdavčili. Z zbranim denarjem med drugim financirajo gradnje in obnove šol, projekte, ki so namenjeni zdravljenju in preprečevanju odvisnosti od drog, gradnjo socialnih stanovanj in še mnogo več. Samo v lanskem letu so z obdavčitvijo konoplje zbrali 274 milijonov dolarjev. Ob teh številkah hitro postane jasno, zakaj so med nasprotniki legalizacije pogosto tudi kriminalne družbe, ki ob odsotnosti regulacije in obdavčitve poberejo vso pogačo, z dobički pa nato lahko financirajo tudi druge kriminalne podvige.
