Kamni oziroma skale Stonehengea, ki sestavljajo niz koncentričnih krogov v Wiltshiru v salisburyjski nižini v Angliji, že desetletja begajo znanstvenike z vprašanji, kaj je bil njihov namen in predvsem od kod so se vzeli. Zdaj je skupina 12 geologov in arheologov iz Velike Britanije odkrila odgovor o njihovem izvoru. Po njihovih ugotovitvah naj bi naši predniki modre kamne na kraj, kjer so zdaj, pripeljali iz dveh predzgodovinskih kamnolomov v zahodnem Walesu, Carn Goedog in Craig Rhos-y-felin, ki sta od Stonehengea oddaljena dobrih 240 kilometrov.
S tem so potrdili tezo britanskega geologa H. H. Thomasa iz leta 1923, da kamni prihajajo iz gorovja Preseli v Walesu, le da je Thomas zmotno mislil, da izvirajo z južne strani gorovja in ne severne, kot so ugotovili zdaj. Ker so kamne pripeljali s severne strani, so znanstveniki prepričani, da je veliko večja verjetnost, da so skale, čeprav so ogromne in težke, od Walesa do Anglije vlekli po tleh, ne pa vozili po potokih, ki jih je mogoče najti na južni strani gorovja. Še več, možno je tudi, da so kamne prvič sestavili v koncentrične kroge oziroma začasen spomenik že pred selitvijo na območje Stonehengea, vendar morajo arheologi to še dokazati.
Premikali so jih ljudje
Po besedah profesorja arheologije s southamptonske univerze Joshue Pollarda pa je končno konec ugibanj, ali so kamne premikali ljudje ali so po ledenih ploskvah pripotovali do zdajšnje lokacije že v času ledene dobe. Pollard je kot vodja raziskave za CNN povedal, da so vzorce iz Stonehengea analizirali dolgo, vse od leta 2010, ter poskušali najti povezavo med njimi in skalami iz waleškega gorovja Preseli. V tem času so v prah zdrobili več sto kamnitih vzorcev in opravili temeljite analize, od kemičnih testiranj do rentgena, pri tem pa so uporabljali tako sodobna analitična kot standardna orodja, na primer mikroskop. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Antiquity in poleg izvora kamnov dokazuje tudi, da so bili kamni za obrede izdelani pred približno pet tisoč leti. Na to naj bi nakazovali zgodovinska orodja, kamniti ostanki in sledi kopanja, ki segajo v čas 3000 let pred našim štetjem, torej v obdobje, ko je bil zgrajen prvi del Stonehengea.
»Gre za enega najbolj neverjetnih primerov premikanja megalitov na dolge razdalje v daljni zgodovini, a je neverjetno slabo raziskan. Prepričan sem, da se bomo vrnili,« je ob novih odkritjih povedal Pollard. Skupaj z arheologi se hoče zdaj osredotočiti na predzgodovinske povezave med ljudmi iz hribovja Preseli in z angleških ravnin na vzhodu. Največji kamni Stonehengea so sicer v povprečju visoki devet metrov in tehtajo 25 ton, manjši, ki jim zaradi modrega leska, kadar so mokri ali sveže zlomljeni, pravijo tudi modri kamni, pa tehtajo približno 4 tone, tako da se še vedno ne ve zagotovo, kako so jih premikali.
Več teorij o namenu
Vsekakor pa je jasno, da je Stonehenge ena večjih arheoloških znamenitosti v Veliki Britaniji, ki vsako leto privablja večje število turistov. Leta 2017 ga je na primer obiskalo 1,58 milijona ljudi, kar je dobro tretjino več, kot jih je bilo leta 2010, ko si je to nenavadno znamenitost ogledalo več kot milijon obiskovalcev. Megalitov se danes ne sme dotikati nihče in so obdani z zaščitno vrvjo, o tem, zakaj so bili sploh postavljeni, pa obstaja več teorij.
Ena od njih na primer pravi, da so bili prizorišče obredov ob posebnih priložnostih ter naj bi se ob njih, zlasti ob poletnem in zimskem solsticiju, zbrali člani poljedelskih skupnosti. Druga pravi, da Stonehenge predstavlja »združitev Britanije«, trenutek, ko so prebivalci s celotnega otoka ustvarili nekaj skupaj. »Stonehenge je bil gromozanski podvig, ki je zahteval napore tisočih, da so premaknili kamne od zahodnega Walesa, jih oblikovali in dvignili. Že samo delo, ki je zahtevalo sodelovanje vseh, je bilo dejanje združitve,« je ob tem povedal profesor z Univerze v Sheffieldu Mike Parker Pearson, eden od podpornikov te teorije, ki je v javnost prišla že leta 2012.
