Več kot 4500 let je že minilo od gradnje glavnega dela slovitega Stonehenge, toda šele sedaj so znanstveniki ugotovili, kaj so naši predniki jedli ob posebnih priložnostih. Analiza ostankov kosti in posode je pokazala, da so na starodavni lokaciji ob praznikih jedli jedi, ki so jih pripravljali posebej za te priložnosti. Svinjina in mlečni izdelki so bili najpogosteje na jedilniku.
Zgovorni dokazi v bližini vasi Durrington Walls
»Stonehenge je bil zgrajen v več fazah. Najpomembnejša je potekala v obdobju okoli 2500 pred našim štetjem, ko so bili postavljeni veliki kamniti bloki, ki tvorijo glavni obroč. Nedavna analiza je pokazala, da je gradnja te faze potekala približno 50 let«, je povedala Susan Greaney, kuratorka razstave, ki jo bodo odprli ta teden v Stonehengu. V ta čas so znanstveniki datirali tudi naselbino v bližini vasi Durrington Walls, ki leži približno dva kilometra in pol severovzhodo od Stonehengea. »Na podlagi tega smo zaključili, da so v tej naselbini živeli graditelji Stonehengea. Tu so potekala praznovanja, povezana z veliko kamnito strukturo, ki so jo gradili,« je še povedala Greaneyeva. Najdbe arheoloških ostankov na tej lokaciji so bile ključne, saj so razkrile, katere jedi so uživali naši predniki ob posebnih priložnostih v Stonehengeu.
Živila na osnovi mleka so morda imela poseben pomen
Kaj so torej jedli graditelji v času gradnje velikega neolitskega spomenika? »Med arheološkimi izkopavanji v Durrington Wallsu smo našli jame, napolnjene s koščki ločenih posod in živalskih kosti, ki so končale kot ostanki po prazničnih pojedinah,« je dejal raziskovalec pri Stonehengeu in profesor na univerzi v Yorku Oliver Craig. »Našli smo večje posode, ki so vsebovale predvsem svinjino. Manjše posode, ki smo jih našli na različnih lokacijah okoli Durrington Wallsa, pa so vsebovale mlečne izdelke. Menimo, da imajo živila na osnovi mleka poseben pomen. Morda so bila povezana s čistostjo ali plodnostjo, in so jih uživali na posebnih mestih.«
Neolitski človek še ni imel razvito toleranco na mleko
Prisotnost mlečnih izdelkov predstavlja tudi določeno uganko. Genetski dokazi namreč pričajo o tem, da so bili ljudje v tem času netolerantni na laktozo. Kar pomeni, da bi jim bilo ob pitju mleka slabo. Kljub temu je videti, da so bili mlečni izdelki močno prisotni v tedanji prehrani. Craig in ostali znanstveniki so zato zaključili, da mleka niso pili, temveč so ga uporabili za izdelavo sira in jogurta, kar jim ni povzročalo reakcij zaradi netolerance na laktozo. Se pravi, da so ljudje, ki so se združevali ob festivalih, jedli maslo, sir in ostale mlečne izdelke.
Prašiče so redili s sladko hrano
Od mesa jim je bila najljubša svinjina, po kateri so posegali daleč največkrat. Dokaz za to so koščki okostij te živali, ki so jih našli zavržene vsepovsod na tej lokaciji. Odkrili so, da so zobovja teh živali bila v precej slabem stanju, kar pomeni, da so jih hranili s precej sladko hrano, po vsej verjetnosti z medom. Svinjina, ki je bila glavni sestavni del prazničnih jedilnikov, je bila po vsej verjetnosti začinjena z medom.
Veliko hrane je končalo v smeteh
Vse kaže, da sta bila Stonehenge in Durrington Walls svoj čas povezana s precej razkošnimi praznovanji. O tem priča tudi dejstvo, da je bilo veliko hrane zavržene. Na nobenih drugih najdiščih niso odkrili česa podobnega, medtem ko so tukaj metali stran tudi na pol zaužite zrezke. Ljudje so v času praznovanja pobili veliko število živali in pojedli ogromno mesa, kar je bila prav gotovo precejšnja predstava.
Tovrstna hrana pa po mnenju Craiga zagotovo ni bila tipična za tisti čas. Meni, da so ljudje jedli tudi zelenjavo in sadje, vendar ne tukaj. Svinjina in goveje meso ter sir – to je bila tipična praznična hrana, ki jo je jedel neolitski človek v Stonehegu.
