»Katastrofalne vremenske razmere« to zimo, kakor jih je označil predsednik društva za razvoj turizma, ki sodeluje s Smučarskim centrom Španov vrh, Andraž Sodja, so botrovale dosedanjemu izkupičku na legendarnem smučišču Španov vrh nad Jesenicami. Doslej so na njem izpeljali pet smučarskih dni.

»Pred slovenskim kulturnim praznikom je bilo veliko dežja, ki je raztopil snežno odejo. Tudi sedanje visoke temperature preostanku snežne odeje niso v prid, saj je smučišče na sončni legi. Zdaj deluje samo zgornji del, kjer je snega še dovolj, proga pa je dobro pripravljena. Na njej je blizu 50 centimetrov steptanega skupaj, a na sončni legi se hitro pokažejo zaplate, ki jih je treba ročno zakrivati,« pove Sodja. Smučišče je doslej delovalo ob koncih tedna, ko so imeli tudi po več kot 30 smučarjev na dan, kar je po besedah Sodje dobro. Trudijo pa se, da bi prihodnji teden, ko bodo otroci na zimskih počitnicah, smučišče delovalo vsak dan. »Kadar smučišče ne deluje v celoti, so cenejše tudi smučarske vozovnice,« opozarja.

Smuk za trofejo svinjske glave

»Želimo si bistveno več obiskovalcev, zato pripravljamo vrsto dejavnosti, da bi smučišče oživili in ga s tem pomagali ohranjati pri delovanju. Lastniki, ki so smučišče prevzeli in je pod njihovim vodstvom prvič delovalo lansko zimo, se trudijo z zimskimi dejavnostmi, vsi pa se zavedamo, da smučišče samo z zimsko sezono ne more preživeti, zato razmišljamo, kako bi dogajanje na njem popestrili tudi poleti.«

Na prvo prireditev, pustni smuk za trofejo svinjske glave, ki je za Španov vrh že tradicionalna, saj na pustno nedeljo poteka že od leta 1967, vabijo že ta konec tedna. »Nekoč je bila to prava smučarska tekma, smukaška, a ker so bili zmagovalci prva tri leta vedno isti, so se organizatorji domislili sprememb. Za zmagovalca od takrat določijo tistega, ki se spusti po smučarski progi in se najbolj približa času, ki je na sredini med najhitrejšim in najpočasnejšim na progi.« Po Sodjevih besedah se prireditve udeleži vsako leto več kot 30 odraslih in več kot 50 otroških mask, najbolj izvirne tudi nagradijo. »Želimo si, da bi ta prireditev, tako kot je to že ponekod po Sloveniji, prerasla v pustni festival,« dodaja.

Pripravljeni na sezono narcis

Najstarejšo delujočo sedežnico bodo po koncu zimske sezone ustavili, ponovno pa jo bodo, pravi Sodja, pognali takrat, ko bodo na Planini pod Golico in okoliških hribih zacvetele narcise. Za najmlajše bodo na smučišču v poletnih mesecih pripravili pravljični večer z jeseniškimi pripovedkami, izjemno lokacijo smučišča, ki ga svetlobno onesnaženje ne zajame, pa bodo izkoristili med drugim za opazovanje nočnega neba. Vse več turistov, ki na Jesenice prihajajo zaradi bližine Bleda, Bohinja in Kranjske Gore, pomeni tudi priložnost za Španov vrh, meni Sodja. Na Jesenicah so namreč lani ustvarili 32.512 nočitev, kar je štirikrat več kot pet let pred tem, ko so bile Jesenice eno od prizorišč evropskega prvenstva v košarki.

Spomnimo, ko je sedežnica na smučišču Španov vrh pred nekaj leti ostala brez sedežev in so jeseniški občinski svetniki sklenili, da stroški za redko delujočo napravo iz občinskega proračuna niso več upravičeni, je kazalo, da je usoda smučišča za vselej zapečatena. Na drugačno prihodnost smučišča, ki so jo opisali v poslovnem načrtu in predstavili občinskim svetnikom, so opozorili posamezniki, ki so ustanovili podjetje in se z občino dogovorili za odkup in ga tudi izvedli.

Smučišče, ki je nekaj časa mirovalo, želijo, kot so zapisali, spremeniti v sodoben ekološki, družinski, celoletni športni center, ki bo vzorčni primer aktivnega preživljanja prostega časa, tehnologije in arhitekture. Lansko zimsko sezono je smučišče po besedah direktorja Športnega centra Španov vrh Milana Klinarja oddelalo 31 smučarskih dni. Zasneževanja po njegovih besedah nimajo v načrtu, saj bi šlo za preobsežno naložbo. »Razmišljamo pa, kako bi bodisi v zgornjem bodisi spodnjem delu pripravili progo, na kateri bi lahko kakovostno smučali tudi najmlajši.« Enosedežnica Španov vrh je po podatkih ministrstva za infrastrukturo najstarejša delujoča žičniška naprava pri nas. Njena izdelava, navajajo na ministrstvu, sega v leto 1964.