V številnih državah se zavedajo, da bolniki z zvišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo tipa 2 še niso deležni optimalne oskrbe. To še posebno velja za ranljive skupine oziroma starejše s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom in različnimi drugimi pridruženimi boleznimi. Zato se v mnogih državah že leta posvečajo iskanju učinkovitejšega modela za bolj optimalno obravnavo in zdravljenje teh bolnikov.
Tudi v ZD Ljubljana se že leta trudijo za to. Zlasti zadovoljni so z izkušnjami referenčnih ambulant, še več pa pričakujejo od mednarodnega raziskovalnega programa Obzorja 2020, v katerem bodo naslednja štiri leta sodelovali skupaj s še štirimi partnerji iz Belgije, Nizozemske in Kambodže.
Njihov skupni pilotni projekt z naslovom Povečanje obsega integriranega svežnja oskrbe za bolnike s sladkorno boleznijo in hipertenzijo za ranljive ljudi Scuby je edinstven, saj omogoča učenje iz najboljših praks in iskanje poti, pri čemer bosta primerjava med državami in vzajemno učenje vodilo za pripravo smernic, ki bodo v pomoč tudi našim odločevalcem v zdravstvu pri uvajanju izboljšanih praks in standardne zdravstvene oskrbe za te bolnike, so poudarili v ZD Ljubljana.
Evropsko podprt projekt
Prednosti in pomen projekta, ki je podprt z evropskimi evri, so partnerji prejšnji teden prvič predstavili v Ljubljani. Na predstavitvi so sodelovali predstavniki vseh petih izkušenih strokovnih in raziskovalnih institucij, ki se lahko pohvalijo z bogatim znanjem in izkušnjami s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in nadgradnjo oskrbe. Poleg ZD Ljubljana so to še Nacionalni inštitut za javno zdravje iz Kambodže, Univerza v Antwerpnu v Belgiji, Inštitut za tropsko medicino iz Antwerpna in Univerzitetni zdravstveni center Utrecht iz Nizozemske.
Na predstavitvi so poudarili, da gre za edinstven projekt, ki omogoča učenje iz najboljših praks in iskanje skupnih poti. Velik pomen pripisujejo primerjavi med državami in vzajemnemu učenju, kar bo olajšalo tudi pripravo časovnih načrtov uvajanja najboljših praks in izboljšanju standardne zdravstvene oskrbe za te bolnike, so poudarili predstavniki ZD Ljubljana.
»Ključno bo povezovanje z deležniki na vseh ravneh z namenom prepoznavanja možnosti in ovir pri vpeljevanju najboljših praks v večjem obsegu in pri prenosu kompetenc tudi na neformalne oskrbovalce. Posebna pozornost bo posvečena starejšim bolnikom z več boleznimi,« je poudarila Tonka Poplas Susič, namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti ZD Ljubljana in vodja projekta za Slovenijo. Znanstveni referent pri evropski komisiji Miguel Lizaso je poudaril, da so ključne prednosti projekta »vključenost petih izkušenih strokovnih in raziskovalnih mednarodnih partnerjev, vključevanje odločevalcev na vseh ravneh in usmerjenost na podrobnosti, ki so pomembne za uspeh tako velikega projekta v programu Obzorja 2020«. Koordinatorica projekta Josefien Van Olmen pa je poudarila, da je bistvo štiriletnega projekta povečanje obsega integriranega svežnja oskrbe s petimi komponentami, kamor sodijo identifikacija ljudi s hipertenzijo in/ali sladkorno boleznijo tipa 2, njihova obravnava na primarni ravni, zdravstvena vzgoja, podpora pri samokontroli bolnikov in negovalcev ter sodelovanje med negovalci.
V sklopu projekta bo posebna pozornost posvečena ranljivim skupinam bolnikov in vključevanju njihovih oskrbovalcev. Hkrati pa si bodo partnerji v projektu prizadevali za razširitev in povečanje nadzora nad sladkorno boleznijo in hipertenzijo v vseh državah. Zato se bodo, kot so še poudarili, da bi lažje prepoznali možnosti in ovire pri vpeljevanju najboljših praks v večjem obsegu, povezovali z odločevalci na vseh ravneh in podprli smiselno uporabo v vsaki državi. To bodo najlažje dosegli z ovrednotenjem in prikazom, kako svežnji oskrbe vplivajo na rezultate in učinkovitost nadgradnje oskrbe v vseh vključenih državah. Njihove izkušnje in novo znanje pa bodo potem nedvomno koristna pomoč tudi odločevalcem v državah s podobnimi okoliščinami, so prepričani partnerji projekta.
