Pri preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni igra veliko vlogo družina, ki je osrednja tema letošnjega dneva sladkorne bolezni. Več kot polovico (po najnovejših podatkih celo do 90 odstotkov) sladkorne bolezni tipa 2 bi preprečili z enostavnimi ukrepi zdravega življenjskega sloga in tu igra izjemno vlogo družina.
Družina v stiski težje prepozna bolezen otroka
Raziskave namreč kažejo, da bi samo petina odraslih opazila opozorilne znake sladkorne bolezni pri družinskem članu. Zato si tudi Zveza društev diabetikov Slovenija prizadeva za spodbujanje družin pri obvladovanju, skrbi, izobraževanju in preprečevanju te bolezni. »Vsakih 8 sekund zaradi sladkorne bolezni nekdo umre in posledično nekdo izgubi družinskega člana. Pomen družine za zgodnje odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni je večplasten: najprej zaradi pravočasnega prepoznavanja znakov sladkorne bolezni, nato zaradi zdravega načina družinskega življenja, ki je velika spodbuda za osebe s sladkorno boleznijo, saj je podpora družine ključna. Ne nazadnje pa tudi kot preventivna dejavnost za celotno družino, da živi zdravo,« je poudaril Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije. Vloga družine pa je prepletena z vlogo družbe. »Slovenija je med državami, kjer pozno odkrita sladkorna bolezen tipa 1 pri otrocih in mladostnikih ponovno narašča. Bolj ko je družina v stiski, težje prepozna stisko otroka, kaj šele tako hudo bolezen, kot je sladkorna. In manjša ko je vloga družine, večja je vloga družbe,« je dejal prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Sodelovanje kardiologov in diabetologov
Po podatkih Mednarodne zveze za sladkorno bolezen (IDF) so na prvem mestu kot vzrok invalidnosti in smrti pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 srčno-žilne bolezni. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 kar 2-krat do 4-krat bolj ogroža smrt zaradi kapi ali srčnega napada. Zato se v obravnavo bolnikov povezujejo kardiologi in diabetologi in za osebe s sladkorno boleznijo napovedujejo velike spremembe. V prizadevanjih za boljše obvladovanje bolezni sta se povezala tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Zveza društev diabetikov Slovenije. »Ko ima sladkorni bolnik še druge dejavnike tveganja, to pomeni bistveno večjo ogroženost, kot če bi samo seštevali posamezne dejavnike tveganja. Zato je zelo pomembno, da sladkorni bolniki in bodoči sladkorni bolniki čim prej začnejo ukrepe za preprečevanje sladkorne bolezni in srčno-žilnih zapletov, ki so največji 'morilec' oseb s sladkorno boleznijo,« je pojasnil prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Potrebujemo orodja za ukrepanje
Obeta se bolj celostna oskrba za osebe s sladkorno boleznijo – vsaj če bodo uveljavljene nove smernice Evropskega kardiološkega (ESC) in Evropskega diabetološkega združenja (EASD) za preventivo srčno-žilne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ali tveganjem zanjo. »Če ima oseba s sladkorno boleznijo tipa 2 že znano srčno-žilno bolezen, lahko s pravilnim izborom zdravila pomembno zmanjšamo srčno-žilne dogodke in prezgodnjo smrt. Tri četrtine oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 danes umre zaradi srčno-žilnih dogodkov in življenjska doba je lahko v povprečju krajša za 8 let. Torej moramo enako dobro zdraviti vse te dejavnike tveganja. Pravilen izbor zdravil lahko dodatno pripomore k temu, da bodo izhodi boljši,« je povedal prof. dr. Andrej Janež, predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana. Prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Slovenskega združenja kardiologov, je ob tem poudaril, da ima več kot polovica vseh koronarnih bolnikov pri nas sladkorno bolezen, zato je še toliko bolj pomembno, da imamo vsa potrebna orodja za ukrepanje. »Oseba s sladkorno boleznijo, ki ima pridružene dejavnike tveganja in dolgotrajno sladkorno bolezen, ki je že povzročila okvare organov, je lahko ekvivalent nekomu, ki je že imel srčni infarkt – tudi ti bolniki si zaslužijo moderno terapijo, za katero je dokazano, da ne samo uravnava glikemijo, ampak tudi zmanjšuje tveganje nastanka srčno-žilnih dogodkov.«
Bo Slovenija kos izzivu?
Ena najpomembnejših sprememb v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo in oseb, ki jih sladkorna bolezen ogroža, je torej klasifikacija njihovih srčno-žilnih tveganj. »Do pred petimi leti smo bili lahko ponosni na dostopnost zdravil in pripomočkov za obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji. Zdaj pa že približno tri leta vse bolj zaostajamo, prehiteli sta nas tako Hrvaška kot tudi Črna gora,« je poudaril prof. dr. Battelino in izpostavil predvsem omejevanje pravice do merilnikov za kontinuirano merjenje ravni krvnega sladkorja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. »V Belgiji so dali vsem bolnikom s sladkorno boleznijo senzorje in v enem letu so kljub strošku za nakup teh senzorjev privarčevali okoli 300.000 evrov javnih sredstev na račun manj zapletov, kot so srčno-žilne bolezni, amputacije udov in dialize krvi,« je dodal prof. dr. Battelino in javno pozval ministra za zdravje, naj posreduje pri širitvi teh pravic oseb s sladkorno boleznijo.
