Izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih pomeni zmanjšanje koncentracije ogljikovega dioksida in vlažnosti (na primer po kuhanju). Povečana koncentracija ogljikovega dioksida povzroča zaspanost in zmanjša naše delovne sposobnosti. Večja vlažnost zraka poveča nevarnost ustvarjanja zidne plesni.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS 2017) je pokazala, da od 1015 anketiranih gospodinjstev velika večina prostore še vedno prezračuje na naravni način z odpiranjem oken in vrat. Gospodinjstva, ki prezračujejo na naravni način, smo vprašali, koliko časa imajo v zimskem času odprta okna med prezračevanjem. Za učinkovito prezračevanje pa ni pomemben le čas temveč tudi način prezračevanja (ali okna odpremo na stežaj ali na kip) ter zapiranje termostatskih ventilov na radiatorjih, če so nameščeni.
Pozitiven trend
V primerjavi z letom 2015 je pri trajanju prezračevanja opažen pozitiven trend: statistično opazno je narasel delež tistih, ki imajo pri posameznem odpiranju oken ta v povprečju odprta do 5 minut, upadel pa je delež tistih, ki imajo okna odprta 5–10 minut ali več kot 10 minut. Pri prezračevanju sta opažena še dva trenda. Med gospodinjstvi, ki imajo na radiatorjih nameščene termostatske ventile, je znatno večji delež anketiranih gospodinjstev, ki med prezračevanjem zaprejo ventile na radiatorjih, znatno manj pa jih tega ne stori nikoli. Med gospodinjstvi, ki imajo okno v kopalnici, se je zmanjšal delež tistih, ki imajo okno občasno odprto na kip.
Rezultati Raziskave REUS 2017 kažejo, da ima v času kurilne sezoni pri posameznem odpiranju dobra tretjina (37 odstotkov) slovenskih gospodinjstev v povprečju odprto okno do 5 minut, slaba polovica (44 odstotkov) 5–10 minut in slaba petina (17 odstotkov) več kot 10 minut. Statistično opazen pozitiven trend je opaziti predvsem pri enodružinskih stavbah: dve petini prezračujejo do 5 minut, slaba polovica 5–10 minut, najmanj pa je tistih, ki prezračujejo dalj kot 10 minut. Manj izražen pozitivni trend je opažen tudi pri večstanovanjskih stavbah: dobra tretjina prezračuje do 5 minut, dobri dve petini 5–10 minut in dobra petina več kot 10 minut.
Slaba četrtina anketiranih gospodinjstev, ki imajo na radiatorjih nameščene termostatske ventile, jih med prezračevanjem vedno zapira, dobra četrtina včasih in slaba polovica tega ne stori nikoli. Večina gospodinjstev prostore prezračuje z občasnim odpiranjem okna na stežaj, sledi pa občasno odpiranje oken na stežaj. Skoraj ves čas odprto okno na kip je najbolj pogosto v spalnici, kopalnici in dnevni sobi.
Aktivni tudi učinkoviti
Zanimivo je, da najučinkoviteje prezračujejo gospodinjstva z višjimi prihodki, najmanj učinkovito pa gospodinjstva z nizkimi dohodki: 12 od 100 gospodinjstev s prihodki nad 2761 evrov in 29 od 100 gospodinjstev s prihodki do 690 evrov ima odprto okno več kot 10 minut. Najkrajši čas prezračevanja je opažen pri Ljubljančanih, kjer skoraj polovica gospodinjstev prezračuje do 5 minut oziroma 5–10 minut. Najdalj pa prezračujejo Mariborčani, kjer dobra četrtina prezračuje več kot 10 minut. Med statističnimi regijami Slovenije najučinkoviteje prezračujejo gospodinjstva v primorsko-notranjski regiji: slabi dve tretjini prezračujeta do 5 minut. Največji delež gospodinjstev, ki prezračujejo več kot 10 minut, je na Koroškem, v obalno-kraški in zasavski regiji. Tudi deklariran odnos do okolja vpliva na navade pri ravnanju z energijo: največji delež gospodinjstev, ki prezračujejo do 5 minut, je med aktivnimi, sledijo skeptični in pasivni.
Ravnanje z energijo
Glede pogostosti in trajanja prezračevanja energetski svetovalci poudarjajo, da je bolje prezračevati večkrat in krajše z odpiranjem oken na stežaj. Kolikokrat je treba prezračevati, je odvisno od različnih dejavnikov, kot sta število ljudi v prostoru in njihove dejavnosti. Nižja ko je zunanja temperatura, krajše naj bo prezračevanje. V času hladnih mesecev, kot so december, januar in februar, ne prezračujte več kot 5 minut. V prehodnih obdobjih (november, marec) pa ne več kot 10–15 minut.
Priložnost za prihranke s krajšim prezračevanjem ima petina gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah in pri dobri četrtini gospodinjstev z nizkimi dohodki, ki v zimskih mesecih prezračujejo več kot 10 minut. Priložnost za prihranke je tudi pri slabi polovici gospodinjstev, ki prezračujejo 5–10 minut. V času hladnih zimskih mesecev (december, januar, februar) je dober učinek prezračevanja dosežen v manj kot 5 minutah.
Velika večina gospodinjstev v Sloveniji prostore še vedno prezračuje naravno (z odpiranjem oken in vrat). Pravilno prezračevanje prispeva k večji kakovosti zraka v prostoru z minimalnimi izgubami toplote. v primerjavi z letom 2015 je pri trajanju prezračevanja opažen pozitiven trend: povečal se je delež tistih, ki imajo pri posameznem odpiranju oken ta v povprečju odprta do 5 minut, upadel pa je delež tistih, ki imajo okna odprta več kot 10 minut.
(Vir: Informa Echo, www.reus.si)
