Vse imajo svoje prednosti in slabosti, a vse kaže da bo prihodnost osvetljena predvsem z LED sijalkami. S svojimi prednostmi so rešile že skoraj vse pomanjkljivosti klasičnih, halogenskih in varčnih žarnic. Spremenjena ponudba svetil nas je spodbudila k raziskavi – kakšno sijalko sploh izbrati, da bodo sence osvetljene dovolj močno in prijetno?

Tehnologija LED je stara že več desetletij, a je bila uporaba diod zaradi neustrezne tehnologije omejena in do leta 2010 smo jih najpogosteje našli kot signalne lučke elektronskih naprav. Razvoj je v zadnjih desetih letih prinesel pravi razmah in LED-sijalke so resna alternativa vsem načinom, na katere so bile doslej proizvedene žarnice oziroma sijalke. V tem času so se z evropskih polic zaradi energijske potratnosti umaknile klasične žarnice z žarilno nitko, od septembra 2018 se umikajo tudi halogenske žarnice, pri katerih je dovoljena le še prodaja starih zalog. Z nekaterimi izjemami (nekatera tehnična svetila, žarnice v hladilnikih in napah) preostane potrošniku zgolj izbira med varčnimi in LED-žarnicami.

Izkoristek in življenjska doba

LED-žarnice so najbolj poznane po izkoristku električne energije. Njihova varčnost je izjemna prednost v primerjavi s klasičnimi žarnicami, pa tudi v primerjavi z varčnimi ali halogenskimi so prihranki občutni. Uporaba LED-sijalk je zaradi prihrankov smiselna kljub visoki ceni – LED sijalke stanejo vsaj tri evre, hitro pa tudi deset in več. LED sijalke niso potrošno blago, saj imajo dolgo življenjsko dobo, ki v teoriji presega celo 50.000 ur, vsekakor pa sijalko kupite za več let osvetljevanja. Zaradi njihove cene in življenjske dobe je nujno, da se nakupa lotimo nekoliko bolj premišljeno; za vsako svetilo izberemo primerno sijalko, pozorni bodimo na moč, barvno svetlobo in kot svetilnosti. Svetujemo tudi kupovanje po potrebi in ne na zalogo, saj lahko pričakujete, da boste zaradi razvoja tehnologije čez nekaj let za isti denar kot danes dobili bistveno boljši izdelek.

Bistveni sta svetilnost in barva svetlobe

Svetilnost je moč svetlobe in je odvisna od namena uporabe. Pri domači notranji uporabi je največja svetilnost ponavadi iskana pri sijalkah za stropna svetila, manjša pri stenskih, stoječih ali namiznih svetilih. Zaradi različne učinkovitosti potrebuje varčna sijalka manj električne moči od klasične žarnice – za enako svetilnost zadostuje sijalka z bistveno manjšo močjo. Močnejša klasična žarnica za stropna svetila je za svetilnost okrog 1110 lumnov potrebovala 100 vatov električne energije, primerljiva varčna dobrih 20 vatov, LED sijalka pa največ 13 vatov. Sijalke v namiznih svetilih so v klasični izvedbi največ 40- ali 60-vatne, za isto svetilnost boste iskali LED sijalko z močjo okrog 5 vatov.

Barva svetlobe vpliva na oči, počutje in okolico

Sijalke oddajajo svetlobo v različnih barvnih spektrih. Ljudje zaznavamo barvne spektre kot tople in hladne in sijalke poenostavljeno ločimo na takšne z modro in tiste z rumeno svetlobo. Barvna svetloba je opisno označena na embalaži sijalke, lahko je navedena tudi v kelvinih – nižje številke okrog 2700–3000 K pomenijo prijetno toplo svetlobo, 4000 K je hladna bela svetloba za delovna okolja, 6500 K je hladna bela dnevna svetloba za tovarne in skladišča, vrednosti nad 7000 K pa predstavljajo neprijetno ostro svetlobo z modrikastim tonom. Hladnejša svetloba (z njo svetijo ksenonski avtomobilski žarometi, monitorji, luči v pisarnah in delavnicah) je v bivalnem okolju neprimerna, saj ima dokazano negativne vplive na tvorbo hormona melatonina, ki uravnava spanec. Ostra modra svetloba hitreje povzroči bleščanje, a je priljubljena v delovnem okolju, saj spodbuja produktivnost, nasprotno pa toplo rumeno svetlobo povezujemo z domačim in bolj sproščenim okoljem.

Modra svetloba povzroča več svetlobnega onesnaževanja

Prve LED-sijalke v splošni uporabi so bile na voljo zgolj v agresivni hladni svetlobi, zaradi česar so bile neprimerne za domačo uporabo. Uporabo hladnejših barvnih spektrov se odsvetuje tudi pri zunanji uporabi, saj se modra svetloba po zraku siplje bolj kot rumena in LED-sijalke s takšnim barvnim spektrom povzročajo več svetlobnega onesnaženja. Iz tega razloga se za javno razsvetljavo načeloma uporablja sijalke in žaromete v toplejših barvnih spektrih, svetlobno onesnaževanje pa se omejuje še s primerno usmerjenostjo sijala in senčniki. Prednost LED-diod je tudi možnost regulacije moči, zato se lahko sodobne LED-sisteme javne razsvetljave prilagodi, da sredi noči svetijo z nižjo močjo kot zvečer in zjutraj, ko je na pločnikih in cestiščih največ prometa.

Preglejte embalažo, na njej piše vse

Pri nakupu LED-sijalke je najbolj enostavno, da informacije poiščete na njeni embalaži. Zapisane morajo biti vse pomembne informacije – svetilnost v lumnih, kot svetlobe, barva in najbolj uporabna primerjava moči LED sijalke s klasično žarnico z žarilno nitko. Zaradi desetletij uporabe so klasične žarnice še vedno močna oporna točka, po kateri se ravnamo glede kakovosti svetlobe. LED-sijalke izdelujejo v različnih oblikah in za različne namene; nekatere ponujajo usmerjeno svetlobo in sodobne oblike, drugi modeli pa prepričljivo posnemajo klasične žarnice po obliki, barvni svetlobi in širokem kotu svetilnosti. LED-sijalke s prijetno svetlobo danes ni težko najti, a si moramo ob nakupu vzeti nekaj trenutkov za razmislek, da izberemo sijalko, ki bo leta preganjala temo in ob tem prispevala k prijetnemu počutju.