LED-sijalke so danes edina izbira in nikakor ne slaba. Sodobni modeli zagotovo dosegajo kakovost svetlobe klasičnih žarnic, močno pa jih presegajo pri varčnosti in odpirajo tudi nove načine uporabe. Pred nakupom nadomestnih LED-sijalk je priporočljivo vedeti, kaj nas čaka na policah trgovin. Drugačna tehnologija je s seboj prinesla nova poimenovanja in tehnične izraze, ki jih je dobro vsaj laično razumeti, da bomo znali izbrati primeren izdelek za svoj dom in za določen namen, saj je možnosti nešteto.
Za razumevanje nove tehnologije
V grobem tehnologije električnih svetil za domačo uporabo delimo na klasične žarnice z žarilno nitko, fluorescentne varčne sijalke z žarilnim plinom in najnovejše LED-sijalke. Klasičnih žarnic z žarilno nitko skorajda ni več, v Evropi je prodaja prepovedana, čeprav se včasih kakšna še pojavi na zakotnih policah trgovin. Ker so zelo potratne – le pet odstotkov električne energije spremenijo v svetlobo, preostalo pa v toploto – in imajo zelo kratko življenjsko dobo, je primerno, da jih popolnoma črtamo z nakupovalnega seznama (v pokoj pa pošljemo tudi tiste, ki so morda še na zalogi).
Vse težje bomo našli tudi izboljšano klasično žarnico z nazivom halogenska, pri kateri je žarilna nitka obdana s posebnim plinom, ki poveča izkoristek in podaljša življenjsko dobo. Halogenska žarnica izboljša zmogljivost klasične žarnice le za 30 odstotkov, kar pomeni, da izboljšana žarnica v svetlobo spremeni 6,5 odstotka energije, kar seveda ni ravno izjemen napredek.
Fluorescentne sijalke z žlahtnim plinom so poimenovali »neonke«, obstajajo že dolgo in najpogosteje osvetljujejo večje prostore (delavnice, hale in predavalnice) v obliki ravne cevi. Njihov izkoristek je opazno večji, okrog 25 odstotkov energije se pretvori v vidno svetlobo, zato so jih pomanjšali in preoblikovali v obliko, podobno klasični žarnici. Nastala je »varčna« fluorescentna sijalka, ki jo včasih prepoznamo po umetelno zaviti cevi na klasičnem grlu žarnice, včasih pa tudi ne, če je vse skupaj skrito za mlečnim steklom. Žal imajo »varčne« sijalke precej pomanjkljivosti. Zelo dolgo se ogrevajo, tudi do dve minuti, preden dosežejo polno svetilnost, občutljive so na zunanjo temperaturo in v mrazu ne oddajajo enake količine svetlobe, vidno se starajo in z leti svetijo tudi za tretjino manj, ne nazadnje pa njihova svetloba pri nekaterih ni najbolj prijetna.
Sledenje soncu
Človeško oko se je razvilo pod vplivom sonca in človek se najbolj udobno počuti v prostoru, ki je osvetljen z enakomernim razmerjem posameznih barv. »Varčne« sijalke vsebujejo majhno količino živega srebra in spadajo med nevarne odpadke, zato nakup novih »varčnih« fluorescentnih sijalk odsvetujemo. Če imate doma še stare zaloge teh sijalk, priporočamo, da jih porabite v svetlobno manj zahtevnih prostorih (klet, garaža), nato pa skrbno odložite v namenske zbiralnike za nevarne odpadke, ki so nameščeni pri lokalnem komunalnem podjetju in v trgovinah s tehnično opremo. Tudi za cevne fluorescentne sijalke obstajajo nadomestne LED-cevi, pogosto pa je za ta tehnična svetila ceneje, če jih v celoti zamenjamo z novimi LED-svetili, lahko tudi v obliki svetilnih trakov.
Torej, priporočljiva je najnovejša LED-tehnologija, pri kateri svetlobo oddajajo posebni materiali, vzbujeni z električnim tokom. LED-tehnologija je drugačna in vir svetlobe potrebuje precej manj prostora, kar je sprožilo velike spremembe pri oblikovanju in proizvodnji vseh vrst svetil. Sodobne LED-svetilke imajo vir svetlobe trajno vgrajen, zato jo bomo po koncu življenjske dobe v celoti zamenjali. Za obstoječe svetilke izdelujejo nadomestne LED-sijalke, ki po obliki in tehničnih prametrih učinkovito nadomeščajo klasične žarnice. LED je danes prava izbira, le pozorni moramo biti na nekaj podrobnosti.
Moč, grlo in oblika sijalke
Pred nakupom nadomestne sijalke moramo vedeti, kakšno grlo ima naša svetilka. Izbira standardnega grla E14, E27 ali GU10 ter GU4 seveda ne bo povzročala težav, bolj pozorni moramo biti na obliko in velikost same sijalke. LED-sijalke so na voljo tudi v bolj nenavadnih, svečastih, retro in drugih oblikah, ki so lahko prevelike za našo svetilko. Najboljša praksa je, da pregorelo žarnico vzamete s seboj v trgovino za vzorec, samo svetilko pa fotografirajte s telefonom, da bo lahko prodajalec svetoval na podlagi uporabnih podatkov.
Svetilna moč nove LED-sijalke povzroča največ težav. Pri klasični žarnici je bila moč svetlobe označena v vatih. Oznaka je dokaj nerodna, saj fizikalno podatek ni povezan z dejansko količino svetlobe in zgolj podaja količino električne energije, ki jo taka žarnica porabi. Bolj učinkovita 60 W žarnica lahko odda več svetlobe, kar iz podatka ni razvidno. Količina svetlobe se pravilno meri v lumnih, zato so ob zamenjavi tehnologije vse sijalke začeli označevati z novo enoto. To je povzročilo precej težav v primerljivosti starih navad in nove tehnologije, saj pretvorba ni povsem preprosta (60 W pomeni približno 800–900 lumnov) in nove enote uporabniki niso mogli primerjati. Na srečo so danes oznake spet bolj razumljive, čeprav matematično niso korektne. Napis »6 W = 60 W/806 lumnov« tako pomeni, da LED-sijalka porabi 6 W elektrike, proizvaja 806 lumnov svetlobe, kar približno ustreza svetilnosti stare klasične žarnice moči 60 W.
Kot svetlobe
Ko je bila LED-tehnologija še na začetku razvoja, je bila vir svetlobe majhna točka na hladilnem telesu, ki je oddajala svetlobo v kotu 120 stopinj. Pri izdelavi nadomestnih sijalk se je zato pojavila težava, ker nadomestna sijalka ni oddajala svetlobe na vse strani (približno 300 kotnih stopinj), kar je spremenilo učinkovitost svetila. Težavo so reševali s kreativnim razporedom svetlobnih točk ali pa z razpršilnimi lečami nad močnim virom. Boljša rešitev se je pojavila v zadnjih letih z izumom tako imenovanih »retro« sijalk, ki imajo majhne svetilne diode v zaporedni vrsti nameščene na tanko vlakno, ta vlakna pa so po notranjosti sijalke nameščena v obliki, ki spominja na žarilne nitke v prvih žarnicah. Svetloba se zdaj širi enako, kot se je pri klasični žarnici, odebeljenega plastičnega vratu žarnice ni več. LED-sijalke so zdaj tudi na pogled enake klasičnim predhodnicam. Meritve kažejo, da je zadnja izboljšava tudi zelo učinkovita, zato sijalke z LED-vlakni (proizvajalci navajajo angleški izraz »filament«) izdelujejo tudi že v mlečni izvedbi.
Barvna temperatura
LED-sijalka se s temperaturo 2700 K (kelvina) zelo približa klasični žarnici in je najbolj primerna za večerno osvetlitev bivalnih prostorov, hladnejši toni (4000 K ali več) pa so bolj primerni za delovne površine in dodatno osvetlitev čez dan. Indeks barvne vrednosti CRI (Color Rendering Index) opisuje sposobnost svetila, da prikaže barve čim bolj naravno – barvna vernost. Dnevna svetloba je sestavljena iz vseh barv v določenem razmerju, kateremu so prilagojene naše oči. Sonce z indeksom CRI 100 je referenčni model, preostali viri svetlobe se tej vrednosti poskušajo približati. Sodobne LED-sijalke brez težav dosegajo vrednosti več kot 80. Za domačo uporabo velja pravilo: več je bolje! CRI nad 95 pa je priporočljiv pri osvetljevanju umetniških del in v podobno zahtevnih pogojih. Močan razvoj svetil je v zadnjem času povzročil velik napredek tudi pri meritvah svetlobe, kjer ugotavljajo, da uporabljane metodologije niso več dovolj natančne. Za izmero barvne vernosti zato postavljajo novo metodologijo.
Prava izbira
Nadomestne LED-sijalke so torej prava izbira. Najboljše med njimi so sijalke z »retro« vlakni, s čim višjo vrednostjo indeksa barvne svetlobe ter seveda z ustreznim grlom in močjo. Priznani proizvajalci so običajno za odtenek dražji od nizkocenovnih konkurentov, ki se hitro pojavljajo in še hitreje izginjajo. Upoštevati moramo, da za LED-sijalke velja garancija dve leti (kot za vsak tehnični izdelek), ki jo lažje uveljavljamo, če je proizvajalec takrat še na trgu. Življenjska doba nadomestne LED-sijalke presega 10 let, torej se splača izbrati malce dražji izdelek (in shraniti račun!). Lahko pa cenejšo ponudbo poiščemo v spletnih prodajalnah, a je ta zaradi velike količine modelov in hitrega menjavanja generacij sijalk manj zanesljiva. (Vir: ZPS)
