Blagovna menjava Slovenije s tujino je tudi lani na splošno naraščala, ugotavlja statistični urad. Absolutna vrednost izvoza in tudi absolutna vrednost uvoza sta bili najvišji do sedaj. Izvoz je lani dosegel 30,9 milijarde evrov, uvoz pa 30,6 milijarde evrov. Presežek, ustvarjen v trgovini s tujino, je bil sicer najnižji doslej.

V trgovini z državami, ki niso članice EU, je Slovenija tudi lani ustvarila presežek, z državami članicami EU pa tudi tokrat primanjkljaj, ki je bil sicer drugi najnižji od leta 2005.

Največ blaga je Slovenija lani izvozila v Nemčijo (20,3 odstotka celotnega izvoza blaga), Italijo (12,4 odstotka), Hrvaško (8,1 odstotka), Avstrijo (7,6 odstotka) in Francijo (5,6 odstotka).

Tudi uvozila je največ blaga iz Nemčije (18,1 odstotka celotnega uvoza blaga), sledile so Italija (15 odstotkov), Avstrija (10,5 odstotka), Hrvaška (5,5 odstotka) in Francija (4,2 odstotka). V vse države članice EU skupaj je Slovenija lani izvozila 77,1 odstotka vsega blaga, uvozila pa 78,3 odstotka vsega blaga.

Slabša napoved Bruslja za EU in Slovenijo

Območju evra za letos napoveduje 1,3-odstotno rast, EU 1,5-odstotno, za naslednje leto pa območju evra 1,6-odstotno, EU pa 1,7-odstotno.

V primerjavi s prejšnjo, jesensko napovedjo je to poslabšanje, saj je takrat komisija območju evra in EU za letos napovedala 1,9-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto pa 1,7-odstotno oziroma 1,8-odstotno.

Gospodarstva vseh članic EU bodo letos še naprej rasla, a napoved je komisija v primerjavi z jesensko poslabšala, zlasti za velika gospodarstva v območju evra, konkretno Nemčijo, Italijo in Nizozemsko.

Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi poslabšala tudi obete za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 3,1-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,8-odstotno, kar je v obeh primerih za 0,2 odstotne točke manj, kot je napovedala lani jeseni.

Še vedno pa je gospodarska napoved za Slovenijo znatno nad povprečjem v območju evra in EU, ki jima komisija za letos napoveduje 1,3-odstotno oziroma 1,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, v prihodnjem letu pa 1,6-odstotno oziroma 1,7-odstotno.