Podoba rojstne hiše našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna v Vrbi je drugačna, kot so je obiskovalci vajeni, zato ni čudno, da se ob pogledu nanjo zadržijo dlje časa in ugotavljajo, kaj je tisto, kar se je spremenilo. »Hiša je veliko bolj svetla, saj so obnovljeni vsi leseni deli, ki so bili prej svetli. Ugotovili smo, da naj nekoč lesa ne bi barvali s temnimi barvami, temveč so ga pustili v naravni podobi. S tem se tudi Prešernova rojstna hiša v Vrbi vrača k videzu, ki naj bi ga nekoč imela,« pravi direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman.
Za praznik hiša ne bo gradbišče
Zavod je pred nedavnim Prešernovo rojstno hišo dobil v upravljanje za štiri leta, omenjeno obnovo pa je po Komanovih besedah vodilo ministrstvo za kulturo v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine.
»Dela so končana, tako da ob slovenskem kulturnem prazniku hiša in njena okolica nikakor ne bosta gradbišče,« je še zagotovil. Obnova kamnitih okvirjev oken in vrat, zamenjava in popravilo dotrajanih lesenih delov na fasadi ter sanacija fasade, ki jo načrtujejo letos spomladi, bodo ministrstvo za kulturo stali 31.264 evov, pravi Lavra Černigoj Blažko iz službe za odnose z javnostmi. »Izvesti bo treba še obnovo oken in vrat, lesenega notranjega pohištva in tlakov,« je dodala.
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica mora po Komanovih besedah kot upravljalec hiše poskrbeti za manjša vzdrževalna dela. »Tako smo prejšnje leto zamenjali klopce ob hiši in obnovili ograje,« dodaja Koman. »Tudi po koncu zime, ko se bo obnova nadaljevala, obisk hiše ne bo moten in bodo ogledi potekali povsem običajno,« zagotavlja.
Prešernovo rojstno hišo v Vrbi sicer vsako leto obišče od 17.000 do 18.000 ljudi. »Številke se spreminjajo predvsem zaradi različne velikosti posameznih generacij šolarjev,« opaža Koman. Veseli ga, da se osnovnim šolam, ki vsako leto učence pripeljejo na ogled hiše, pridružujejo nove. »Pa tudi srednjih šol in vrtcev je vse več,« dodaja. Zavod sicer upravlja tudi Čopovo in Finžgarjevo rojstno hišo, ki pa na leto naštejeta od 4000 d0 5000 obiskovalcev.
Prenoviti želijo tudi vsebino Prešernove stalne razstave
Med lanskimi novostmi v okolici Prešernove rojstne hiše v Vrbi sta tudi prenosna panja, po dva so postavili tudi ob Finžgarjevo rojstno hišo in pred čebelnjak Antona Janše. Že prvo leto so pridelali 90 kozarčkov cvetličnega medu, ki so mu dodali opis »s kančkom poezije«. Zanje skrbi lokalni čebelar.
»Z ministrstvom za kulturo in zavodom za varstvo kulturne dediščine ter v sodelovanju z Gorenjskim muzejem se dogovarjamo, da bi to leto v Prešernovi rojstni hiši prenovili stalno razstavo. Gre za galerijski prostor, pri katerem opažamo, da je ob večjem številu obiskovalcev nefunkcionalno izkoriščen, tudi vsebino bi bilo dobro počasi posodobiti, če bomo le za to dobili sredstva,« pravi Koman. S tem bi po njegovem pridobili večjo funkcionalnost hiše in okrepili njeno prepoznavnost. Gre za 20.000 evrov programskih sredstev, za katera konkurirajo na razpisu, še pojasnjuje.
Prešernova rojstna hiša je ena najstarejših hiš v Vrbi, opozarjajo v žirovniškem zavodu. »Stavba je nastala v 16. stoletju. Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856, ko je ogenj uničil gospodarsko poslopje, slamnato streho in leseno ostrešje. Takrat so domačijo povišali in pridobili štibeljc – podstrešno spalnico. Starejši stavbni elementi iz 16. stoletja, kot je kamniti portal v kleti, in stavbni elementi iz poznobaročnega obdobja so delno še ohranjeni. Prevladujejo stavbne značilnosti, ki jih v 19. stoletju srečamo tudi pri drugih domačijah v Vrbi in okolici,« opisujejo.
