Na pogovore je Rusija, ki v pogajanjih neposredno ne sodeluje, poleg Karzaja povabila tudi nekatere druge ključne osebe afganistanske politike, med drugim nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Hanifa Atmarja in vodjo stranke islamske enotnosti Mohameda Mohakika.
Ker v Moskvi ni predstavnikov afganistanske vlade, na mirovno konferenco letijo številne kritike, da naj bi spodkopavala prizadevanja afganistanske vlade za mir, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Talibani, ki še naprej zavračajo pogovore za afganistansko vlado, skoraj vsak dan napadajo kontrolne točke in baze afganistanskih varnostnih sil. Po vojaških podatkih vladne sile zdaj nadzoruje le malo več kot polovico okrožij v državi. Ponoči je bilo v napadih talibanov na severu Afganistana ubitih več kot 40 pripadnikov varnostnih sil, poroča dpa.
Rusija si prizadeva za mirovno vlogo v Afganistanu, potem ko so ZDA konec lanskega leta napovedale umik svojih enot iz te države. ZDA in afganistanski talibani so sicer konec januarja dosegli načelni dogovor o osnutku sporazuma, ki bi prinesel mir v deželo pod Hindukušem in omogočil umik ameriških vojakov.
Dogovor je bil dosežen po pogajanjih med ZDA in talibani v Katarju. V Washingtonu so izrazili optimizem, da bi to lahko vodilo v končni dogovor za konec konflikta v Afganistanu in konec ameriškega posredovanja v tej državi, ki se je začelo po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.
