Khalilzad je v ponedeljek za ameriški časnik potrdil, da je v svojih pogovorih s talibani dosegel načelni dogovor, po katerem bi talibanski uporniki zagotovili, da teroristi ne bi nikoli več delovali z afganistanskega ozemlja. To bi potem lahko vodilo v popoln umik ameriških sil iz te države, je razložil odposlanec.
Poleg tega bi morali talibani pristati na prekinitev ognja in neposredne pogovore z afganistansko vlado v Kabulu. Talibani so temu doslej sicer nasprotovali, ker da so oblasti v Kabulu zgolj ameriške »marionete«. »Imamo osnutek, ki ga je treba še dodelati, preden bo postal dogovor,« je dejal Khalilzad v pogovoru, ki ga je New York Times opravil v Kabulu. Dogovor je bil dosežen po šestih dneh pogajanj med ZDA in talibani v Katarju. V Washingtonu so že izrazili optimizem, da bi to lahko vodilo v končni dogovor za konec konflikta v Afganistanu in konec ameriškega posredovanja v tej državi, ki se je začelo po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. Patrick Shanahan, ki opravlja posle ameriškega obrambnega sekretarja, je dosežek Khalilzada označil za vzpodbudnega, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po mnenju analitikov zgolj obljuba premalo
Analitiki sicer opozarjajo, da bo treba še počakati, kako resni so talibani in koliko so še pripravljeni ponuditi za dokončanje dogovora. Zgolj obljuba, da Afganistan ne bo več platforma teroristov, naj bi bila namreč premalo, še posebej, če bodo še naprej zavračali priznanje vlade v Kabulu.
Poleg tega bi dogovor lahko ogrozil ameriški predsednik Donald Trump, če bi se odločil za prehiter in popoln umik ameriških vojakov iz Afganistana, kot ga je na primer napovedal iz Sirije. S tem bi ZDA po mnenju analitikov izgubile pomemben vzvod pritiska na talibane in morda še dodatno zaostrile konflikt, navaja AFP. Na to je opozorila tudi nekdanja ameriška posebna odposlanka za Afganistan in Pakistan Laurel Miller. »Če se bodo ZDA umaknile nenadoma - bodisi z mirovnim dogovorom kot figovim listom bodisi celo brez tega figovega lista - potem bodo po mojem mnenju države v regiji podprle svoje sile v Afganistanu, kar bo vodilo v razpad vlade v državi in verjetno okrepilo državljansko vojno,« je dejala.
Trump je sicer z napovedjo umika iz Sirije napovedal tudi umik iz Afganistana. Glede Sirije je že omilil svoje prvotne napovedi o takojšnjem umiku, ki naj bi zdaj potekal precej bolj postopoma, da Američani vendarle ne bi pustili povsem na cedilu svojih regionalnih zaveznikov, zlasti sirskih Kurdov. Glede Afganistana pa je bil še manj jasen. Ameriški predstavniki po poročanju AFP nakazujejo, da naj bi se pripravljal umik približno polovice od skoraj 14.000 ameriških vojakov, kolikor jih je trenutno v Afganistanu. Tudi Shanahan je potrdil, da se ne pripravljajo na popoln umik.
Nato: Ustvarjamo pogoje za mirno rešitev konflikta
Tudi v Natu zaenkrat opozarjajo, da je še prezgodaj govoriti o prihodnosti delovanja zavezniških sil v Afganistanu, kjer sicer v operaciji Odločna podpora »zgolj« urijo in usposabljajo afganistanske varnostne sile, ne sodelujejo pa v bojnih operacijah. »V Afganistanu smo, da ustvarimo pogoje za mirno rešitev konflikta s pogajanji,« je po poročanju AFP dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. »Ne bomo odšli, dokler ne bomo imeli rešitve, ki nam bo omogočila, da odidemo ali zmanjšamo število vojakov, ne da bi ogrozili glavni cilj naše prisotnosti - preprečiti Afganistanu, da bi postal zatočišče za mednarodne teroriste,« je še dejal Stoltenberg.
V Italiji razmišljajo o umiku
Italijanska obrambna ministrica Elisabetta Trenta je naročila vodstvu italijanske vojske, naj preuči možnosti umika iz Afganistana v naslednjih 12 mesecih, so poročali italijanski mediji. V Afganistanu je sicer okoli 900 italijanskih vojakov, večina v Heratu na zahodu države, z njimi pa sodelujejo tudi slovenski vojaki.
Tako kot slovenski vojaki tudi italijanski delujejo v okviru Natove operacije Odločna podpora, ki je namenjena urjenju in usposabljanju afganistanskih varnostnih sil. 60 jih je nameščenih v poveljstvu operacije v Kabulu, ostali pa delujejo v Heratu, kjer zagotavljajo tudi logistično podporo kontingentom drugih zaveznic, med njimi tudi osemčlanskemu kontingentu Slovenske vojske.
Zaenkrat ni povsem jasno, v kakšni fazi so omenjeni načrti ministrice, očitno pa še ne gre za načrte, ki bi bili usklajeni na vladni ravni. Italijanski zunanji minister Enzo Moavero Milanesi je namreč po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA že pojasnil, da o načrtih Trente ni bil obveščen. Napovedal je, da bo od nje zahteval pojasnila.
Ministrica Trenta sicer prihaja iz populističnega Gibanja pet zvezd, kjer so njene načrte pozdravili. »V Afganistanu je umrlo veliko italijanskih vojakov. Tam je bilo zapravljenih pet milijard evrov italijanskih davkoplačevalcev. Konec misije v Afganistanu je nov uspeh te vlade,« je ocenil eden vodilnih politikov te stranke Alessandro Di Battista. Opozicija pa na drugi strani že opozarja, da bi bil umik iz Afganistana preuranjen. Položaj v deželi pod Hindukušem ni dovolj stabilen za umik italijanskih vojakov, ocenjujejo v stranki Naprej Italija bivšega premierja Silvia Berlusconija.
