S strani nekaterih držav priznani začasni venezuelski predsednik Juan Guaido napoveduje za jutri nove množične proteste, medtem ko si predsednik Nicolas Maduro prizadeva ohraniti položaj in si z vsakodnevnim obiskovanjem kasarn zagotoviti zvestobo vojske; opoziciji predlaga dialog in pogajanja, kar ta zavrača. Na mednarodnem prizorišču je bilo v evropskem parlamentu doseženo priznanje Guaidoja, ZDA pa so uvedle nove sankcije proti Venezueli.
Shod v podporo evropskemu ultimatu
Po daanašnji napovedi Guaidoja naj bi jutri v Caracasu potekal »najbolj množičen shod v zgodovini Venezuele in kontinenta«, organiziran v znak podpore evropskemu ultimatu, ki od Madura zahteva sklic »svobodnih splošnih volitev«. Če tega v osmih dneh ne bo storil, so Francija, Španija, Velika Britanija in Nemčija pred dnevi obljubile, da bodo Guaidoja priznale za začasnega venezuelskega predsednika. Ultimatu so se doslej pridružile še Portugalska, Poljska, Belgija in Nizozemska, kmalu naj bi bila znana tudi odločitev Danske in Češke. Ultimat, ki se izteče v ponedeljek, namerava španska socialistična vlada izpolniti, kot se glasi njeno današnje sporočilo.
EU ni povsem enotna
V četrtek pa je evropski parlament s 439 glasovi za in 104 proti ter 88 vzdržanimi že priznal Guaidoja za začasnega predsednika in izrazil vso podporo narodni skupščini, medtem ko visoki predstavnici za zunanjo politiko EU Federici Mogherini zaradi nasprotnih stališč Italije, Avstrije in Grčije še ni uspelo oblikovati skupnega stališča evropskih članic. V četrtek je v Bukarešti napovedala sestavo kontaktne skupine, v kateri sodelujejo evropske in latinskoameriške države. Po njenih pojasnilih ni namen te skupine, da se pogaja, temveč da se Venezuelcem omogoči svobodno in demokratično izraziti svojo voljo na volitvah. Kontaktna skupina naj bi imela za to na voljo 90 dni.
Maduro za predčasne parlamentarne volitve
Zahtevo je Maduro v sredo v nekem intervjuju že zavrnil z besedami: »Ne sprejemamo niti ultimata niti izsiljevanja od kogarkoli na svetu. V Venezueli je že bil en izid (volitev), in če imperializem želi nove volitve, naj počaka do leta 2025.« Namesto tega povsem resno predlaga sklic predčasnih volitev v parlament. Po njegovih besedah »bi bilo to zelo dobro (…), ker bi spodbudilo politično debato«. Zato predlaga dialog z opozicijo in osebni pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. A za venezuelsko opozicijo dialog in pogajanja nikakor ne pridejo v poštev, temveč zahteva ponovno vzpostavitev ustavnega reda z razpisom splošnih volitev. Guaidojev predstavnik v ZDA Carlos Vecchio je dejal, da Maduro »z dialogom vselej poskuša zavajati, išče kisik za politični trenutek, da lahko potem zatira«.
V torek pa je ameriška administracija uvedla nove sankcije proti venezuelski državni naftni družbi PDVSA in blokirala njeno premoženje v ZDA in denar, ki ga Caracas prejema od prodaje nafte. Washington poskuša z opozorili in grožnjami zavarovati tudi osebno integriteto Guadoja. Ta je v četrtek zgrožen povedal, da so pripadniki posebnih policijskih enot vstopili v njegovo hišo z nalogo, da zaslišijo njegovo soprogo, ki pa je slučajno ni bilo doma. Poleg tega je vrhovno sodišče minuli torek izdalo odlok, da je Guaidoju prepovedano zapustiti državo, ker je državni tožilec Tarek Saab proti njemu uvedel kazensko preiskavo zaradi njegovih protivladnih dejavnosti.
Bo humanitarna kriza povod za intervencijo?
Guaido je danes proučeval načrt za humanitarno pomoč, ki naj bi jo v vrednosti 20 milijonov dolarjev v Venezuelo poslali ZN na prošnjo opozicije in zahtevo ameriške administracije, prispela pa naj bi preko meje s Kolumbijo. Madurova vlada jo je doslej zavračala in ni nobenih zagotovil, da jo bo tokrat dopustila. Če se to ne bo zgodilo, bo to lahko Trumpu izgovor za vojaški napad. Ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je namreč pred dnevi na tiskovni konferenci nespretno ali namerno držal v roki beležko z zapisom »5000 vojakov v Kolumbijo«, kar so po pregledu fotografij s konference odkrili novinarji. Nekateri lokalni mediji pa v zvezi s tem poročajo o pristajanju ameriških transportnih letal v vojaškem oporišču Catam v okolici Bogote.
