Minister je pozdravil stališče Evropskega parlamenta, ki je v četrtek na plenarnem zasedanju v Bruslju predsednika venezuelskega parlamenta Juana Guaidoja priznal kot začasnega predsednika Venezuele in ob tem članice EU pozval, naj storijo enako.
Zunanji ministri unije v četrtkovi razpravi niso šli tako daleč. Prvič, srečanje v Bukarešti je neformalno in ne morejo sprejemati formalno zavezujočih sklepov. Drugič, zavedati se je treba, da EU kot celota praviloma doslej ni sprejemala odločitev o priznavanju tujih vlad in še manj držav, tako da se pri tem zastavlja še nekaj pravnih vprašanj, ki jih bo treba razčistiti, je pojasnil Cerar v telefonski izjavi za STA.
Razprava ministrov je šla po Cerarjevih besedah sicer v popolnoma isto smer kot razprava v Evropskem parlamentu: predsedniku Nicolasu Maduru zaradi nedemokratičnih volitev odrekajo legitimnost položaja, priznavajo legitimnost parlamentu na čelu s predsednikom in pričakujejo, da bo v skladu z ustavo našel pot, da v svoji vlogi čim prej spodbudi sklic volitev, tako da bo čim prej vzpostavljena demokratično izvoljena oblast.
Solo akcije so nesmiselne
Slovenija ima popolnoma enaka stališča kot EU, saj je enotnost unije ključna. »Če bo treba narediti še kakšen korak naprej, bomo to delali v sodelovanju z drugimi članicami, tu nobena solo akcija ni smiselna. EU mora pokazati, da se je kot celota sposobna odločno odzvati na take krize,« je izpostavil Cerar.
Ministri so se sicer v četrtek po Cerarjevih navedbah zavzeli za krepitev politične podpore demokratičnim procesom v Venezueli, ki je bogata z naravnimi viri, vendar se je pogreznila v globoko gospodarsko, družbeno in humanitarno krizo, kar je rezultat slabega upravljanja in nespoštovanja demokratičnih načel.
Enotni so, da so pripravljeni razmišljati o nadaljnjih sankcijah proti Venezueli, če se položaj ne spremeni, še naprej bodo zagotavljali humanitarno pomoč, ki so jo pripravljeni celo povečati, je povedal.
V povezavi s sankcijami je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini - ki sicer nima posebej pozitivnih pričakovanj glede razvoja dogodkov v Venezueli - pojasnila, da razmišljajo o uvrstitvi novih imen na seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo.
EU je te vrste sankcij proti posameznikom, odgovornim za nasilje in oviranje demokratičnih procesov, sprejela že lani, pred nekaj tedni jih je tudi podaljšala še za eno leto. Sedaj pa torej članice razpravljajo o uvrstitvi dodatnih posameznikov na kazenski seznam.
