Na pragu leta so se kamniški gorski reševalci, ki so morali decembra dokončno zapustiti najete prostore v objektu kamniške veterine, preselili v štiri zabojnike, ki so jih postavili na območje nekdanje smodnišnice oziroma, kot upajo, na prag svojega bodočega dokončnega domovanja. Dva odslužena in dva zabojnika, ki ju imajo v brezplačnem najemu, jim je začasno podarila Uprava RS za zaščito in reševanje. Vsa potrebna selitvena dela so opravili sami, vmes pa se odpravili tudi na nujno intervencijo v gorah. »Nekateri so med selitvijo opravili toliko dela, kot bi bili na GRS v službi,« jih je pohvalil predsednik kamniškega društva Srečo Podbevšek.
Društvo GRS Kamnik je eno večjih, tako po članstvu kot po območju in številu intervencij, ki jih opravijo. »V nasprotju z nekaterimi drugimi postajami več kot polovico intervencij opravimo na klasičen način, kar običajno pomeni, da rešujemo v slabih vremenskih razmerah, ko helikopter ni na razpolago,« pojasni Podbevšek in doda, da ima veljavno licenco 37 članov. To pomeni, da imajo opravljene vse izpite in na vajah redno obnavljajo znanje, pravi Podbevšek in poudari, da pa društvo kljub skoraj stoletni tradiciji že več kot dve desetletji nima ustreznih lastnih prostorov, ki bi jim olajšali delo in skrajšali odzivni čas. Nekdanje prostore na Šutni so namreč zapustili prav zaradi prometnih težav v osrednji kamniški ulici.
Selitev neizogibna
Za ureditev ustreznih samostojnih prostorov si tako prizadevajo že dve desetletji, vse od selitve na Perovo, kjer je postala pred petimi leti po prodaji občinskega deleža selitev neizogibna. Kot pravi Podbevšek, občini in društvu v vsem tem času ni uspelo najti primerne rešitve: »Še lani v tem času smo se dogovarjali o možni selitvi v samostanski kompleks v Mekinjah, a se je možnost spomladi izjalovila. Ker pa smo se zavedali, da nam decembra dokončno poteče najemna pogodba, smo preučili več možnih lokacij, ki bi bile sprejemljive in primerne tudi za vse bolj pomembno helikoptersko pristajanje, in izbrali lokacijo na območju nekdanje smodnišnice, ki je najprimernejša za dejavnost društva in skladna z občinskim prostorskim načrtom.«
Občini na dražbi žal te nepremičnine ni uspelo kupiti, je pa imel na srečo posluh za njihove potrebe tudi novi lastnik. Z njim so se dogovorili, da bo objekt nekdanjega skladišča in nekaj sosednjega zemljišča, na katerem bo možno helikoptersko pristajanje, odkupilo društvo. Vera v skorajšnjo skupno rešitev z občino jim je namreč po več nerealiziranih projektih že povsem uplahnila, še pravijo v društvu, kjer upajo, da bodo nakup zmogli z donatorskimi sredstvi. Občina pa naj bi v njegovo usposobitev vložila 110.000 evrov iz namenskega sklada, v katerega so leta 2014 prenesli izkupiček od prodaje deleža v veterini. Postopek nakupa že poteka, reševalci pa upajo, da bo kmalu tudi končan in s tem končno odprta tudi pot do dokončne rešitve njihovih prostorskih zadreg.
Sanitarij še nimajo
Do takrat bodo nastanjeni v zabojnikih, ki so si jih zgledno uredili. »V dveh zabojnikih imamo skladišče opreme za intervencije, dva smo pa povezali v začasni prostor za sestanke in komunikacijski center za čas intervencij,« je povedal Podbevšek. Tudi avtomobili so že pod streho bodočega objekta, ki so ga prav tako izpraznili in začasno uredili. Ocenjujejo, da se bodo lahko na novi lokaciji hitreje pripravili za odhod na teren, tudi premiki z avtomobili in s helikopterjem do gora in nazaj bodo ob intervencijah lažji in hitrejši. V prometnih konicah bodo pa še naprej imeli težave predvsem člani moštva iz južnega predela mesta, a bodo morali to težavo urediti na občini tudi zaradi drugih intervencijskih služb, se zavedajo gorski reševalci.
Električno napeljavo v zabojnikih imajo, na komunalno podjetje pa so tudi že posredovali vlogo za rekonstrukcijo preostale komunalne infrastrukture, ki jo bodo prilagodili zahtevam novega občinskega prostorskega načrta, ki je v obravnavi in na zgornjem kompleksu nekdanje smodnišnice že vključuje tudi nov objekt GRS. Tako naj bi prišli še do tekoče vode sanitarij, do takrat pa se bodo morali zadovoljiti s prenosnimi WC-kabinami.
»Občina, ki nam v okviru CZ sofinancira del tekoče redne dejavnosti, nam je že pomagala tudi z opremo in s plačilom nekaj nujnih računov ob selitvi, sicer pa smo si pomagali z donatorskim društvenim denarjem. Ker sistemske rešitve za zagotavljanje prostorov za gorsko reševalno dejavnost ni, smo se z upravo za reševanje pogovarjali, da bi poskusili skupaj z GRZS poiskati tudi dodatna namenska sredstva za prostorske potrebe, ki presegajo redno dejavnost GRS,« je povedal Podbevšek. Glede na predračune pa že ugotavljajo, da bodo morali tudi sami zbrati še precej dodatnih sredstev. Upajo da jim bodo pri tem pomagale lokalne gospodarske organizacije; razmišljajo pa tudi o organizaciji dobrodelne prireditve, slikarskih razstavah in podobnem.
Poleg občine Kamnik, ki jim sofinancira največji del tekočih transferjev iz lokalnih skupnosti, imajo podpisani pogodbi tudi z občinama Lukovica in Trzin, upajo pa, da se bodo na njihove prošnje za pomoč odzvale tudi druge občine iz soseščine.
