Potem ko se je po torkovem glasovanju v britanskem parlamentu proti vnovičnim pogajanjem z Združenim kraljestvom kot prvi ekspresno izrekel predsednik evropskega sveta Donald Tusk, so takšna stališča včeraj poudarjali tudi v drugih evropskih prestolnicah in institucijah. Tusk je sicer Britancem vnovič ponudil možnost, da zaprosijo za odlog umika iz EU, o čemer bi vse druge članice nato morale odločiti s soglasjem. Večina politikov pa je še naprej pozivala Britance, naj slaba dva meseca pred načrtovanim izstopom dejansko povedo, kaj želijo, torej da se tamkajšnji konservativci in laburisti poenotijo.
Glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sta med razpravo v evropskem parlamentu London pozivala k razjasnitvi svojih pozicij, zavračala sta vnovična pogajanja in opozarjala, da se je po glasovanju v britanskem parlamentu povečala nevarnost odhoda Velike Britanije iz EU brez dogovora (trdi brexit).
»Smo v težkem položaju,« je priznal Barnier. »Theresa May je prvič pozvala k obnovitvi pogajanj. Tako se je distancirala od sporazuma, ki smo ga dorekli skupaj,« je bil nejevoljen Barnier. Dodal je, da danes nihče ne more napovedati, kakšna bi lahko bila alternativa irski varovalki. Alternativo bi po Barnierjevi oceni lahko dorekli v prehodnem obdobju 21 mesecev po britanskem izstopu, kot je dorečeno v ločitvenem sporazumu. Takrat naj bi se namreč dogovorili o bodočih trgovinskih odnosih med EU in Veliko Britanijo.
Juncker: EU naj ostane mirna, združena in odločna
»Sporazum o izstopu je najboljša možna rešitev. Razprava v spodnjem domu britanskega parlamenta tega ne spreminja. O tem se ne bomo več pogajali,« je dejal Juncker in nezadovoljno pripomnil, da Unija sploh ne ve točno, kaj si želi Velika Britanija. EU mora po njegovi oceni sedaj ostati mirna, združena in odločna. Držati se mora doseženega sporazuma in politične deklaracije, je dodal. Tudi Melania Ciot, predstavnica Romunije, predsedujoče svetu EU, je države članice pozvala, naj z Veliko Britanijo sedaj ne sklepajo dvostranskih sporazumov. »Britanska vlada nosi odgovornost za ratifikacijo sporazuma,« je dejala Ciotova. V EU se sicer nadaljujejo tako ratifikacijski postopki kot priprave na morebitni trdi brexit.
Predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP) ter Socialistov in demokratov (S&D) v evropskem parlamentu so se obregnili ob dejstvo, da se Velika Britanija odpoveduje irski varovalki in sporazumu, ki ju je sama pomagala izpogajati. Guy Verhofstadt, vodja liberalcev in demokratov (Alde) v evropskem parlamentu, se je spraševal, čemu namerava sedaj Theresa May sploh priti v Bruselj, saj ji britanski parlament ni potrdil jasnega mandata, o čem naj se pogaja.
Hladna prha tudiiz Pariza in Berlina
Besede britanske premierke Therese May, da Evropski uniji niso v interesu nova pogajanja, zato pogovori z Brusljem ne bodo lahki, so se dan po glasovanju v parlamentu na vseh ravneh izkazale za še kako pravilne. Dejansko ni bilo niti v enem nastopu vodilnih evropskih politikov zaznati pripravljenosti za nova pogajanja z Združenim kraljestvom.
Iz Francije, kjer je tamkajšnja vlada že sprožila kontingenčni načrt za morebiten brexit brez ratificiranega dogovora, je prišla jasna zavrnitev vnovičnih pogajanj. Uradni Pariz je zahteval nov »verodostojen« britanski predlog. Podobno odklonilen odgovor je prišel tudi iz Berlina, kjer so že v minulih tednih nakazovali novo pripravljenost na pogovore, vendar zgolj za morebitna dodatna pojasnila irske varovalke v politični deklaraciji, ki so jo pripeli k ločitvenemu dogovoru. Iz urada kanclerke Angele Merkel so sporočili, da vnovična pogajanja z Veliko Britanijo niso na dnevnem redu.
