Poslanci so svoj današnji veliki dan, za katerega so individualno ali skupinsko pripravili devetnajst dopolnil, izbojevali, ko so se pred skoraj dvema tednoma z večino kar 230 glasov izrekli proti sporazumu o umiku iz EU, ki mu na Otoku rečejo »brexit Mayeve«. Celo največji poraz vlade v britanski zgodovini konservativne premierke ni odvrnil od neutrudnega prodajanja svojega brexita, posebno s trditvijo, da je edini, s katerim lahko Britanija sporazumno zapusti EU. Alternativi naj bi bili – tako pravi ona – samo nesporazumni brexit in preklic brexita.
Johnson hvali Mayevo!?
Strah brexitarjev, da bodo izgubili brexit, ima velike oči. Njena taktika za čuda deluje, posebno med brexitarji. Še nedavno so vpili, da je s premierkinim brexitom vse narobe in da bi Britanija postala vazalna država EU, zdaj pa nekdanji zunanji minister in nekdanji londonski župan Boris Johnson, ki ga je najbolj kritiziral, pravi, da bi se »vsa dežela s polno paro postavila za Mayevo«, če bi pri EU dosegla določitev datuma izteka severnoirske varovalke ali če bi dogovor o njej vseboval pravico Britanije, da se ji enostransko odpove. Pri tem ga očitno ne zanima, da Irska in EU odločno poudarjata, da nič od tega ne pride v poštev, in da je varovalka nepogrešljivi del brexitskega ločitvenega sporazuma. Po Johnsonovem mnenju EU blefira in bo popustila zaradi ločitvene odpravnine.
Od dopolnila do dopolnila
Devetnajst dopolnil in dopolnil k dopolnilom, ki sem jim danes utegnejo pridružiti nova, nenapovedana dopolnila in dopolnila k dopolnilom, je mogoče uvrstiti v več kategorij, od katerih sta ključni dve. Posebna kategorija dopolnil so ravno vsa tista, ki so uperjena proti severnoirski varovalki. Ključni sta dopolnili dveh konservativnih poslancev. Eden predlaga, da bi varovalka veljala samo do konca decembra 2021 (ko bi poteklo prehodno obdobje, po katerem bi Britanija ne samo na papirju, ampak dejansko izstopila iz EU), drugi pa predlaga odstranitev varovalke iz sporazuma o umiku. Največ dopolnil je povezanih s poskusom preprečitve nesporazumnega brexita, kar naj bi bil glavni današnji cilj solidne večine poslancev. Avtorjem teh dopolnil očitajo, da želijo preprečiti brexit in utreti pot novemu referendumu.
Posebno omembo si zasluži tudi dopolnilo laburistične vlade v senci, ki zahteva črtanje »katastrofalnega nesporazumnega brexita« in razpravo ter glasovanje poslancev o drugih možnostih, med njimi o alternativnem brexitu, ki bi vključeval laburistični predlog o (novi) carinski uniji in posebni različici skupnega trga z EU. Po tem dopolnilu bi Britanci na referendumu glasovali ali o takšnem ali drugačnem brexitskem sporazumu ali o brexitskem predlogu, ki bi dobil večinsko podporo poslancev, kar bi lahko bil tudi nov referendum, za katerega je iz dneva v dan vse večja večina Britancev. Zanj se ne ogrevajo samo nasprotniki, ampak tudi zagovorniki brexita, saj trdijo, da bi vnovič zmagali.
Se bo megla dvignila?
Kaj se bo zgodilo danes? Nihče ne ve, nihče ne napoveduje. Delno zato, ker ni znano, ali bo tudi vlada predlagala kakšno dopolnilo, posebno v zvezi z varovalko, delno zato, ker je v pristojnosti predsednika poslanske zbornice, da šele na dan razprave odloči o tem, o katerih dopolnilih bodo poslanci razpravljali in glasovali. Začetek glasovanja bo ob osmih zvečer po slovenskem času. Za vsako je po navadi potrebnih okoli petnajst minut. Zato se v parlamentu obeta še en dramatičen večer, ki se utegne zavleči v noč. Povsem možno je, da bo večina poslancev zavrnila vsa dopolnila in da bo brexit danes ostal tam, kjer je zdaj: v gosti megli.
