Britanski politiki so posebni. Brexit jih je naredil še bolj posebne. Po glasovanjih o sedmih dopolnilih k (že dogovorjenemu in pravno zavezujočemu !?) sporazumu o umiku iz EU domači komentatorji, naklonjeni konservativcem, desnici in brexitu, premierko hvalijo. Trdijo, da je najhujši poraz vlade v britanski zgodovini (pred le dvema tednoma so poslanci z 230 glasovi večine glasovali proti sporazumu z EU, na kratko »brexit Mayeve«) menda spremenila v zmago. Kako? Tako, da je poslance prepričevala, naj glasujejo za nadomestitev severnoirske varovalke, čeprav je pred le dvema tednoma ponavljala, da je to nekaj nemogočega. Theresa May naj bi dobila mandat za obnovo pogajanj, ki so bila končana sredi novembra. Nevtralni kolumnisti prvič ugotavljajo, da si »večina zaslepljenih poslancev bolj želi nesporazumno ločitev z EU kot preklic brexita«, za katerega bi morali razpisati nov referendum. Do torka zvečer je prevladovalo mnenje, da je večina poslancev ne le proti nesporazumnemu brexitu, ampak tudi proti brexitu.
Glavna (pro)brexitska akterja
Glavno vlogo je pri tem z izčrpavanjem nasprotnikov in zagovornikov brexita igrala Mayeva. Bila je neutrudna. Kot pokvarjena plošča je ponavljala, da morajo njen brexit podpreti tako zagovorniki kot nasprotniki brexita, prvi, ker ne želijo biti ob brexit, drugi, ker ne želijo nesporazumnega kaotičnega odhoda iz EU. Glavno stransko vlogo je z brexitsko neodločnostjo, za katero se (ne ravno) skriva globoko zakoreninjen levičarski evroskepticizem, igral vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki enostavno ignorira več kot tri četrt članstva stranke, ki noče brexita, hoče pa nov referendum.
6:0 za Mayevo
Brexitsko izmučeni Britanci se po še eni kaotični brexitski večerni drami v parlamentu še vedno sprašujejo, kaj jim je prinesel arhaični ritual, med katerim je predsednik poslanske zbornice John Bercow v torek zvečer poslance sedemkrat »nagnal« iz poslanske zbornice. Poslanci v Britaniji namreč ne glasujejo kot v drugih državah, na primer s pritiskom na gumb ali z dvigom rok. Predsednik zbornice jih najprej pozove, naj zavpijejo »aye« (da) ali »no« (ne). Če po vpitju ne more določiti zmagovalcev, na poslance zavpije: »Division, clear the lobby!«, kar pomeni, da se morajo razdeliti in oditi skozi vrata, ki vodijo v enega od dveh hodnikov. Hodnik na desni je za tiste, ki glasujejo za, hodnik na levi za tiste, ki glasujejo proti. Nad vrati hodnika jih… štejejo. V torek zvečer je večina vsakič glasovala proti vsemu, kar bi ali odložilo ali utegnilo preprečiti brexit in zato vodilo v nov brexitski referendum. Poslanci so se (z le osmimi glasovi večine) res izrekli proti nesporazumnemu brexitu, a to dopolnilo laburistično-konservativnega poslanskega para je bilo neobvezujoče in zato le simbolično.
Kljubovalni Irci in zelo jezni Škoti
Ključno jo bilo zadnje, sedmo zavezujoče dopolnilo, ki je zahtevalo nadomestitev severnoirske varovalke (kot dela sporazuma o umiku iz EU) s še vedno nepojasnjeno alternativo. Če bosta EU in Irska vztrajali pri (do)sedanjem stališču, da je to zanju nekaj nesprejemljivega in da je obstoječi sporazum najboljši in edini možen, je nesporazumna ločitev Britanije in EU zdaj bolj verjetna, kot je bila kdaj prej. Na Irskem poudarjajo, da ne bodo soglašali s tem, da bi pobožne želje (nekakšna visokotehnološka rešitev za mejo med Severno Irsko in Irsko) nadomestile varovalko. Zunanji minister Simon Coveney, ki je dejal, da je Mayeva svoji stranki v bistvu priporočila, naj glasuje proti sporazumu, ki ga je sklenila ona, je najnovejšo brexitsko potezo Londona primerjal z ultimatom nekoga, ki grozi, da bo skočil skozi okno. Ogorčeni so tudi Škoti, ki so glasovali proti brexitu. Vladajoča Škotska nacionalna stranka (SNP) je Mayevo obtožila, da so njeni konservativci v torek zvečer »Škotsko utišali, postavili na stranski tir in jo nasadili na kol«.
