Gre za referendum o globalnem dogovoru ZN o migracijah, h kateremu je Slovenija pristopila decembra lani v Marakešu. Referendumsko vprašanje bi se v skladu s predlogom glasilo: "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?"
Dogovor je bil po besedah poslanca SDS Branka Grimsa sprejet na način, ki postavlja pod vprašaj njegovo veljavo. O potrditvi je odločala vlada Mira Cerarja, ki je bila takrat v odstopu in je imela pravico odločati samo o tekočih zadevah, ki so nujne, ne pa o nečem tako dolgoročnem, kot so migracije, je v imenu predlagatelja povedal Grims. Poleg tega bi moral biti v skladu z zakonom o zunanjih zadevah obveščen DZ, a ni bil, je še poudaril. "Če je nek akt sprejet na očitno nepraven, protiustaven in protizakonit način, ne more biti uveljavljen," je dejal.
To je v predstavitvi stališča opozicijske stranke NSi poudaril tudi Jožef Horvat, ki pa ni podprl predloga za razpis referenduma, saj je "oblast zelo jasno rekla, da ne bo spoštovala volje ljudstva". V NSi so pojasnili, da bi referendum podprli, če bi se vladne stranke zavezale, da bodo izid referenduma spoštovale, ker do tega ni prišlo, pa menijo, da bi bil le zelo draga javnomnenjska anketa.
Brglez: Nedopustno je, da politika izgovore išče v čustvih ljudi
Referendum sicer podpirajo v SDS in SNS. Grims je povedal, da je takšen referendum utemeljen, saj bodo na osnovi dogovora ZN o migracijah v DZ sprejeti številni zakoni in druge pravne rešitve, ki bodo utemeljeni na njem in so v pristojnosti DZ.
V koalicijski SAB medtem menijo, da posvetovalni referendum nima pravne podlage, saj lahko DZ razpiše referendum zgolj o zadevah iz svoje pristojnosti, je povedala poslanka te stranke Maša Kociper. Dogovor o migracijah pa spada v pristojnost vlade, in ne parlamenta, je dodala in napovedala, da poslanci SAB predloga ne bodo podprli.
Referendumu po besedah poslanca Ivana Hrška nasprotujejo tudi v stranki DeSUS, saj ne gre za pristojnost DZ. Poleg tega ne bi služil ničemur, razen nabiranju političnih točk predlagateljev, je zatrdil poslanec.
Milan Brglez (SD) pa je nasprotovanje njegove poslanske skupine med drugim pojasnil s tem, da je nedopustno, da bi politika za svoje konkretno ukrepanje ali neukrepanje v zvezi z izzivom migracij izgovor iskala v odločitvah in čustvih ljudi.
Nasprotovanje predlogu za razpis referenduma o migracijah so s podobnimi utemeljitvami izrazili tudi v koalicijskih strankah LMŠ in SMC. Nasprotujejo pa mu tudi v opozicijski stranki Levica.
Glasovanje bo v četrtek
Referendumu nasprotuje tudi vlada, ki je v decembrskem stališču izpostavila, da je sprejemanje mednarodnih aktov, kot je globalni dogovor, v pristojnosti vlade, in ne parlamenta. Zunanji minister Miro Cerar je sredi meseca na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko razpravo o tem predlogu označil za brezpredmetno.
Tudi v zakonodajno-pravni službi so pojasnili, da sprejemanje samega akta ni v pristojnosti DZ, bi pa lahko bila vsebina tega dogovora predmet obravnave v DZ. Poleg tega referendumsko vprašanje v takšni obliki ne more biti predmet razpisa posvetovalnega referenduma, saj vzbuja dvom in je nejasno.
Glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma bo v četrtek. Glede na danes predstavljena stališča poslanskih skupin se predlogu obeta zavrnitev. Predlog je zavrnil tudi OZP.
