Ravnanje, da te zmrazi in prestraši, v kakšni »banana prava« državi živimo. Zvečer istega dne pa še Tednik na RTV Slovenija aktualizira isti problem, nemoč čistilk in to, kako »oblast«, to je ministrstvo za javno upravo, spoštuje zakonodajo. Zopet je bil prikazan problem neplačevanja prispevkov, ko čistilkam podjetnik ni odvedel prispevkov ZPIZ. Zato bodo imele nižje pokojnine, če ne bodo zmogle izterjati prispevkov, namesto da bi jih izterjala država. To se dogaja že desetletja, kar kaže, da je pravna in socialna država le na papirju, čeravno skrbniki pravne in socialne države dobivajo plače. Tudi poslanci.
V Dnevnikovem članku in Tedniku je bilo jasno prikazano, kdo je podjetnik, ki vodi podjetji, ki nista odvedli oziroma sta zase zadržali prispevke, kar je kršitev zakona oziroma kraja, kaznivo dejanje. V Tedniku je bilo prikazano tako, kot da čistilkam ne preostane, da kar same izterjajo prispevke, seveda s pomočjo instrumentov in organov pravne države. Seveda če znajo in če zmorejo aktivirati te organe. Mar ni po zakonu tisti, ki vidi, da je storjeno kaznivo dejanje oziroma obstaja sum za kaznivo dejanje, ta sum dolžan posredovati organom pravne države, to je tožilcem ali policiji? Če tega ne stori, je storil »kaznivo dejanje neprijave kaznivega dejanja«?
Ministrstvo za javno upravo je sicer res prekinilo pogodbo s podjetji, ki sta oškodovali čistilke, ni pa pozvalo državnega tožilca in mu podalo prijavo suma storitve kaznivega dejanja. Ne razumem, da tožilci po taki televizijski oddaji samoiniciativno ne obravnavajo prikazanega primera storitve kaznivega dejanja. Če v prometu na cesti naredim prekršek, me oblast avtomatično in brez zadržka kaznuje za toliko, kot piše v zakonu. Ko pa vsa Slovenija bere in še vidi po televiziji grobo kršitev delodajalca delovnopravne zakonodaje in storitev kaznivega dejanja prisvajanja tuje lastnine (prispevkov), pa naj se čistilke borijo za svoje prispevke kar same, ne pa po službenem poslanstvu tožilci, organi pregona?
Pošteno bi bilo, da v takih oddajah vedno sodeluje vsaj državni funkcionar, na primer sekretar z ministrstva za delo in socialo ter ministrstva za pravosodje, da javnosti takoj povedo, kaj bodo storili za zaščito prizadetih. V normalni demokraciji v takih oddajah obvezno sodelujejo tudi izvoljeni politiki, poslanci, predstavnik politične stranke. Ti javnosti predstavijo svoje stališče, kaj mora storiti država prava oziroma organi pregona in kaj bodo oni ukrenili. Seveda to storijo, če so odgovorni in si morajo prislužiti glas volilcev. Kako na delovanje tožilstva in inšpekcij gledajo njihovi nadrejeni in politiki, stranke? Javnost, volilce to gotovo zelo zanima. Mar naj kar mediji, na primer Tednik, opravljajo to, kar sicer počnejo organi pregona? Mar niso »oblast« in državni organi pregona v službi ljudstva, da zaščitijo prizadete, tudi čistilke?
Franc Mihič, Ribnica
